Drugo nagrado, Naj hlev – Hranimo prihodnost, je prejel Andrej Korošec iz Spodnje Brežnice za odlične pogoje reje mlade živine. Prav tako si je prislužil nagrado Šampion ljudstva, saj je prejel največ glasov obiskovalcev portala najhlev.si, kar 7.906.
Kategorija: Posluh za jutri novice
V okviru projekta Naj hlev, s katerim Ljubljanske mlekarne spodbujajo boljše standarde dobrobiti živali, je strokovna žirija izbrala letošnjega zmagovalca. Naziv Naj hlev 2025 je prejel hlev Antona in Zvonka Žampe iz Levanjcev, dobaviteljev mleka prek Mlekarske zadruge Ptuj. Njihov hlev je izstopal po udobju, sodobnih tehnoloških rešitvah in visoki produktivnosti živali.
Žirija je podelila tudi posebno pohvalo hlevu Aleša Žaklja, ki je na hribovski kmetiji nad Idrijo zgradil sodoben hlev po vseh standardih dobrega počutja krav in omogoča kombinirano rejo s pašo – redkost v tako zahtevnem okolju.
Projekt, ki ga Ljubljanske mlekarne izvajajo tretje leto zapored, izpostavlja odgovorne rejce, ki živalim zagotavljajo kakovostno življenje, primerno oskrbo in okolje, v katerem lahko izražajo naravno vedenje. Podjetje odkupuje mleko izključno od približno 2000 slovenskih kmetij, zato ima pomembno vlogo pri spodbujanju visokih standardov reje v Sloveniji.
O zmagovalcih je odločala strokovna žirija:
· prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
· doc. dr. Jožica Ježek, sodelavka Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani,
· Klara Lovenjak, specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu in
· Ajda Mrak, strokovna sodelavka za trajnost in dobrobit živali v Ljubljanskih mlekarnah
Svetovni dan Zemlje (22. 4.) obeležujemo z okoljskim projektom, ki razbremenjuje slovenske avtoceste. S preusmeritvijo zabojnikov z mlečnimi izdelki z avtocest na železniške tire zagotavljamo prihranek do 10 ton emisij CO₂ na mesec. Do konca 2025 bo kar 80 % zabojnikov potovalo do Luke Koper z vlakom – okolju prijazneje in z občutno manjšim ogljičnim odtisom.
Ljubljanske mlekarne uspešno izvažamo kakovostne mlečne izdelke v več kot 50 držav po vsem svetu. S pogledom, usmerjenim v prihodnost, pa ne iščemo zgolj novih trgov, temveč tudi bolj trajnostne poti do njih.
V skladu s trajnostno vizijo – spodbujati pozitivne spremembe za prihodnost z manj izpusti – smo lani poleti zagnali projekt Železniški promet, s katerim smo začeli zmanjševati promet po slovenskih cestah s preusmeritvijo izvoznih pošiljk mlečnih izdelkov na železniške tire.
Tovornjaki z zabojniki izdelkov, ki so nekoč iz Ljubljane v Luko Koper potovali 150 kilometrov po cesti, danes opravijo le 2 kilometra do bližnjega železniškega terminala v BTC. Tako lahko en tovornjak opravi tudi tri vožnje na dan, kar omogoča hitrejši prevoz večje količine izdelkov do terminala, od koder pot nadaljujejo po tirih do pristanišča. S tem ukrepom podjetje že danes dosega konkretne okoljske učinke.
»S preusmeritvijo našega izvoznega prometa na železnico že zmanjšujemo do 10 ton emisij CO₂ na mesec,« je povedala Lea Klemenčič, vodja projektov in kontrolinga v oskrbovalni verigi. Samo v prvem četrtletju so z novim načinom transporta prihranili skoraj 25 ton emisij CO₂.
»Letos ciljamo še višje – do konca leta 2025 se bo 80 % naših zabojnikov premikalo z vlakom. To pomeni, da 800 zabojnikov na leto potuje na druge celine z veliko nižjim ogljičnim odtisom,« dodaja David Predovnik, vodja skladiščno distribucijskega centra.
Projekt ni prinesel zgolj okoljskih koristi, temveč je izboljšal tudi učinkovitost logističnih procesov, razbremenil skladišča ob koncu tedna in zmanjšal stroške. Ljubljanske mlekarne v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, Luko Koper, ladijskimi družbami, železniškimi operaterji in špediterji spreminjajo oskrbovalno verigo v učinkovit sistem.
Omenjena trajnostna praksa (sodi v obseg 3, kar pomeni, da vključuje posredne emisije iz dejavnosti, ki niso v lasti podjetja, a so z njo povezane) je le ena od aktivnosti, ki jih skupina Lactalis izvaja v okviru svojih družbeno odgovornih zavez in ambicioznega cilja: postati ogljično nevtralni do leta 2050. Ljubljanske mlekarne s svojimi konkretnimi dejanji že danes aktivno prispevajo k doseganju tega cilja.
Ljubljanske mlekarne smo v sodelovanju s podjetjem Spar Slovenija v poletnih mesecih izpeljale dobrodelno akcijo, s katero smo kupce spodbudili k nakupu njihovih izdelkov. Skupaj smo zbrali 15.000 evrov, ki smo jih namenili projektu Botrstvo v športu za pomoč mladim nadarjenim športnikom.
Botrstvo v športu, ki je skupen projekt Zveze Anita Ogulin & ZPM in Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, pomaga mladim športnikom in parašportnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let, pri uresničevanju športnih potencialov.
Donacijo sta Maticu Švabu, poslovnemu direktorju Olimpijskega komiteja Slovenije, na Olimpijskem festivalu na Kongresnem trgu v soboto, 27. 9., predala predstavnica Ljubljanskih mlekarn Teja Stamać, specialistka za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornost, ter predstavnik podjetja Spar Slovenija, Aleš Popič, vodja marketinških komunikacij.
»Zdrava prehrana, vztrajnost in priložnosti so ključ do uspeha v športu. V Ljubljanskih mlekarnah že skoraj desetletje podpiramo Olimpijski komite Slovenije in slovenske športnike – tako vrhunske kot mlade upe. S podporo projektu Botrstvo v športu pa odpiramo vrata tudi talentiranim otrokom, ki zaradi finančnih okoliščin nimajo enakih možnosti,« je ob predaji donacije povedala Teja Stamać iz Ljubljanskih mlekarn.
Ljubljanske mlekarne smo dolgoletni ponosni sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in tudi sicer nadaljujemo svoje družbeno odgovorno poslanstvo podpore slovenskemu športu. Podpisali smo sponzorsko pogodbo za olimpijski cikel do leta 2028, obenem smo tudi osebni sponzor vrhunskega deskarja na snegu in trikratnega olimpijskega medaljista Žana Koširja.
V poletni digitalni kampanji Hranimo prihodnost športa, ki je potekala na družbenih omrežjih, smo poudarili pomembno vlogo mlečnih izdelkov pri uravnoteženi prehrani športnikov in splošne populacije. V kampanji sta sodelovala priznana slovenska olimpijca, atletinja Anita Horvat in deskar na snegu Žan Košir, ter trije mladi športniki, plavalka Ajda Škaper, judoistka Haya Veinhandel Obaid in kajakaš Jan Jančar.
Ljubljanske mlekarne bomo še naprej aktivno soustvarjale prihodnost slovenskega športa – od podpore najvidnejšim olimpijcem do zagotavljanja priložnosti mladim, ki šele stopajo na pot velikih športnih zgodb.
Ob svetovnem dnevu recikliranja (18. marca) smo razglasili uspešen zaključek akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov.
V okviru vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki so jo organizirali Ekologi brez meja, smo v Ljubljanskih mlekarnah s skupnimi močmi počistili kar 10.060,5 GB, na kar smo izjemno ponosni!
Digitalni odpadki imajo vpliv na okolje, zato smo se odločili stopiti korak naprej in sprejeti odgovornost za svoje digitalno ravnanje. Z izbrisom nepotrebnih datotek, optimizacijo spletnih storitev in ozaveščanjem o pravilni uporabi tehnologije lahko prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter k ustvarjanju trajnostnega digitalnega okolja.
Približen odtis izbrisanih podatkov je 2.107.675 g Co2eq na leto, kar lahko pretvorimo v 11.477 km, prevoženih z avtom, ali pa v pridelavo 2.923,3 litrov mleka.
Na naš odličen in presenetljiv rezultat je v veliki meri vplival sodelavec Janez Jakopin, sistemski inženir v industriji, ki je počistil kar 10.000 gigabajtov. Poglejte si video izjavo, o tem, kako je Janez čistil svoje digitalne odpadke.
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so si vzeli čas za digitalno čistilno akcijo.
Ljubljanske mlekarne smo imetnik naprednega certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. Kot del največje mlekarske skupine na svetu Lactalis sledimo družbeno odgovornih zavezam na treh področjih: ogljični odtis, embalaža in dobrobit živali. Več o naših zavezah.
Že tretje leto zapored smo se sodelavci Ljubljanskih mlekarn pridružili iniciativi skupine Lactalis, ki spodbuja 85.500 zaposlenih v 90 državah, da se pridružijo svetovnemu gibanju za ohranjanje planeta nevladne organizacije Let’s Do It World.
Tokrat je 21 sodelavcev čistilo okolico reke Save pri Črnučah, kjer smo iz narave odstranili kar 275 kilogramov smeti, med drugim tudi razne predmete, ki jih je naplavilo v poplavah.
S tem smo ozaveščali o pomenu skrbi za okolje, kar je pomemben element Lactalisove politike družbene odgovornosti, poleg tega pa spodbujali korporativno prostovoljstvo, k čemer smo zavezani tudi kot družbeno odgovoren delodajalec.
Naj hlev Ljubljanskih mlekarn imajo na kmetiji Čretnik s Perovega pri Žalcu, najbolj inovativen hlev pa na kmetiji Bogovič iz Velike vasi pri Krškem.
Strokovna žirija je v dva meseca trajajočem projektu Naj hlev, s katerim želimo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali, izbrala hlev, ki izkazuje najvišjo stopnjo dobrobiti živali. Ta naziv smo na slavnostnem dogodku soglasno podelili kmetiji Čretnik s Perovega pri Žalcu. Drugo nagrado – za najbolj inovativen hlev – pa smo podelili kmetiji Bogovič iz Velike vasi pri Krškem.
Namen letošnjega izbora je bil izpostaviti tiste vidike reje krav molznic in pripadajoče mlade živine, ki kažejo na veliko odgovornost rejcev, da zagotavljajo svojim živalim ne le optimalne pogoje za proizvodnjo ampak predvsem kvaliteto življenja, kot jo zaznavajo živali same glede na zdravstveno stanja, oskrbo, bivalno udobje, varnost, možnost izogibanja bolečini, strahu in stresu.
Skratka, da živali v rejah v največji možni meri izražajo svoja naravna vedenja. Ljubljanske mlekarne mleko odkupujemo od kar 2200 slovenskih kmetij, zato imamo veliko odgovornost in vpliv na dobrobit goveda v Sloveniji.
Žirija, ki so jo sestavljali
- prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani,
- prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
- Klara Lovenjak, specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu in
- Aleš Valenčič, vodja agrooskrbe v Ljubljanskih mlekarnah,
je vseh osem finalistov projekta obiskala na terenu.
Zmagovalni Naj hlev so izbrali soglasno. »Nosilec kmetijske dejavnosti Simon Čretnik, ki mleko trenutno oddaja Mlekarski zadrugi Ptuj, že več let sistematično vlaga v razvoj kmetije in svoje črede krav molznic, z namenom zagotavljanja najvišje možne ravni dobrobiti. Nov hlev z najmodernejšo tehnologijo se tako ponaša z veliko površino in prostornino, ki omogoča vsem kategorijam živali dovolj prostora in udobja, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo potrebe. Posebnost so pohodne in ležalne površine, ki so izjemno udobne, elektronsko vodene naprave pa skrbijo za učinkovito in varno robotsko molžo, čiščenje površin in spremljanje proizvodnega, rejnega in zdravstvenega statusa posameznih živali. Kljub visoki stopnji avtomatiziranosti procesov pa rejec s svojo stalno prisotnostjo v reji skrbi za odgovoren odnos do vsake posamezne živali,« pa se glasi utemeljitev.
O prejemniku nagrade za Najbolj inovativen hlev, kmetiji Vinka Bogoviča, pa so zapisali: »Izredno zračen, z urejenim aktivnim hlajenjem glede na temperaturno-vlažnostni indeks, z velikim številom ventilatorjev in pršilniki. V hlevu so ležalni boksi napolnjenimi z nastiljem, pridobljenim s sistemom “green bedding”, ki je produkt separacije in reciklaže gnojevke. Takšna ležišča predstavljajo za živali zelo udobno, za okolje pa dovršeno trajnostno rešitev. Porodnišnica je bogato nastlana s slamo in prostorna, teleta pa imajo v boksih več prostora od predpisanih standardov. Za napajanje telet uporabljajo t.i. milk shuttle s pasterizatorjem, ki zagotavlja optimalno temperaturo mleka. Vodo v napajalnih koritih imajo ogrevano, v hlevu so trije roboti za molžo, luči z belo in modro svetlobo, ki se samodejno prilagajajo osvetljenosti, jasli pa so brez krmnih pregrad. Na tej kmetiji ves čas preizkušajo nove tehnologije, ena od njih je trenutno krmljenje t.i. shredlage koruzne silaže, obdelane s posebnim drobilcem za veliko strukturne vlaknine. Celotna čreda je v zelo dobrem stanju, omeniti pa velja tudi, da vse naložbe financirajo z lastnimi sredstvi.«
Podelili smo tudi nagrado Šampion ljudstva – hlev, za katerega je glasovalo največ obiskovalcev spletne strani najhlev.si. Hlev z največ simpatizerji je hlev Simona Bele iz Svete trojice v Slovenskih goricah.
O zavezah Ljubljanskih mlekarn in dobrobiti živali
S projektom želimo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Kot največja mlekarna in največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji se zavedamo, kako pomembna je kakovost življenja živali. Kot del skupine Lactalis smo leta 2022 sprejeli družbeno odgovorne zaveze tudi na tem področju. Naši zavezi, osnovani na načelu t.i. pet svoboščin Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), se glasita:
Zaveza 1: Do konca 2023 bomo v Ljubljanskih mlekarnah usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da bodo lahko izvajali svetovanje in nadzor pri rejcih.
Zaveza 2: Do konca 2023 bomo s stališča dobrobiti živali preverili stanje 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka.
Skupina Lactalis, katere del so Ljubljanske mlekarne, si je do leta 2025 oziroma 2033 zastavila konkretne trajnostne cilje glede ogljičnega odtisa, embalaže in dobrobiti živali. Družbeno odgovorne zaveze smo oblikovali v temeljitem procesu, v katerega so bili vključeni različni deležniki, od zaposlenih, vodstva, do poslovnih partnerjev, nevladnih organizacij in drugih.
Družbeno odgovorne zaveze, ki veljajo za vsa podjetja v skupini, temeljijo na treh stebrih:
- podnebje in ogljični odtis,
- embalaža in krožno gospodarstvo,
- dobrobit živali.
OGLJIČNI ODTIS – pot do ničelne neto vrednosti ogljičnega odtisa
Vizija: Spodbujati pozitivne spremembe za prihodnost z manj izpusti.
Naša prednostna naloga je zagotoviti dosleden, usklajen in zanesljiv pristop. Zato bomo upoštevali štiri načela:
- merjenje ogljičnega odtisa s standardiziranimi orodji
- postavljanje znanstveno utemeljenih ciljev
- premik naprej v transparentnosti
- podporni sistem podnebnega upravljanja (nadzor odgovornih oseb in strokovnjakov v skupini nad uresničevanjem zavez)
Zaveza 1: Do leta 2025: zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za najmanj 25 % glede na leto 2019.
Zaveza 2: Do leta 2033: zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za najmanj 50 % glede na leto 2019.
Zaveza 3: Do leta 2050: ničelna neto vrednost ogljičnega odtisa.
EMBALAŽA – Lactalis na poti h krožnemu modelu gospodarstva do leta 2033
Vizija: V Lactalisu ustrezna embalaža varuje mlečne izdelke, potrošnike in okolje.
K odgovornemu ravnanju na področju embalaže pristopamo s treh strani:
- uporaba pravšnje embalaže
- izboljševanje principa krožnosti
- ozaveščanje potrošnikov in prispevanje k zaprtju snovnih zank
Zaveza 1: Do leta 2025:
- vsa embalaža (100 %) bo preverjena z orodjem »eco-design«, ki ga bo certificiral zunanji preveritelj
- vsa embalaža (100 %) bo opremljena z informacijo o ustreznem ravnanju z odpadkom
- najmanj 30 % recikliranih materialov v embalaži
Zaveza 2: Do leta 2033: vso embalažo (100 %) je mogoče v praksi reciklirati.
DOBROBIT ŽIVALI – Ocenjevanje kmetij
Vizija: Skrb za dobrobit živali ni le naša odgovornost, pač pa temelj za trajnostno obratovanje podjetja v najširšem smislu.
Ker surovo mleko odkupujemo v 49 državah, morajo biti zaveze relevantne v globalnem smislu, hkrati pa prilagojene lokalnim posebnostim.
Zato se držimo štirih načel:
- t.i. pet svoboščin, ki jih je oblikovala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE)
- uporaba protokolov za ocenjevanje kakovosti dobrobiti živali
- upoštevanje lokalnih posebnosti
- vključevanje globalnih in lokalnih partnerjev
Zaveza 1: Do konca 2023: v Ljubljanskih mlekarnah bomo usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da bodo lahko izvajali svetovanje in nadzor pri rejcih.
Zaveza 2: Do konca 2023: s stališča dobrobiti živali bomo preverili stanje 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka.
Ljubljanske mlekarne smo ob prihajajočem svetovnem dnevu voda v okviru svoje družbeno odgovorne zaveze S posluhom za jutri organizirale pogovor z osrednjo temo Skrb za vode. Pri tem smo se spraševali kam odteka voda in kaj to pomeni za živa bitja ter kam gre pri tem živilska industrija.
Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka v najmanj dve dolini in odteka počasi. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini.
Ljubljanske mlekarne smo začele podpirati projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika, že leta 2016. Izsledke raziskave, katere začetki segajo v leto 1946, sta 17. marca v Vander Urbani Resort v Ljubljani ob simbolično praznem bazenu premierno predstavila mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU in dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
»Širša problematika pomanjkanja voda je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje ali bomo imeli vodo temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena, » je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Poudaril je, da že obstaja svet, kjer ni pitne vode in da v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi. A se nam to lahko še kako hitro zgodi: »voda je dobrina in ima ceno.«
Ljubljanske mlekarne se zavedamo svoje vloge v družbi. Smo živilsko predelovalno podjetje, ki ljudem zagotavlja hrano. Ob tem pa želimo delovati čim bolj trajnostno. »Na to pot smo stopili še preden je to postalo popularno, saj smo že leta 2013 postali del sheme EMAS. V 2021 smo za 3,9 % znižali porabo pare in za 0,9 % količino porabljene elektrike,« je dejala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
A zgolj ozaveščanje ni dovolj. Zato smo ponosni, da smo lahko z našo prepoznavno blagovno znamko Alpsko podporniki takega projekta, ki ga izvaja Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Kot je izpostavil direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič: »brez vode ni mleka, naše glavne surovine in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje.« Na vprašanje kako lahko pomagajo potrošniki je direktor odgovoril: »Slovenija je samooskrbna in vsak potrošnik lahko naredi to, da kupuje lokalne izdelke, ki so pridelani iz slovenskega mleka in v Sloveniji. S tem bodo tudi omogočili, da slovenska podjetja nadalje vlagamo v tovrstne družbeno odgovorne projekte. Nenazadnje pa lahko vsak posameznik pravilno ločuje Tetra Pak embalažo, ki jo lahko v celoti recikliramo, če je ta pravilno odložena. Z majhnimi koraki se da narediti veliko.«
Mleko je osnovno živilo za vsakogar, zato smo tudi v 2021 z njim oskrbeli tiste, ki si ga težje privoščijo. Tako smo v Ljubljanskih mlekarnah v minulem letu v dobrodelne namene podarili kar 104.351 kilogramov mlečnih izdelkov. Mednje sodijo tako izdelki pred iztekom roka uporabnosti, kot tudi tisti, ki so bili uporabni daljše obdobje.
Ker je mleko še posebej pomembno za najmlajše, smo ga tudi v lanskem letu dovažali v varne hiše, materinske domove in krizne centre po vsej Sloveniji. Mlečne izdelke smo zagotavljali tudi številnim drugim humanitarnim ustanovam: Rdečemu križu Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Zavetišču za brezdomce v Ljubljani, Škofijski karitas ljubljanske Nadškofije in Človekoljubnemu dobrodelnemu društvu Up.
Roko smo podali tudi najbolj obremenjenim in v letu 2021 vzpostavili tedenske dobave mlečnih izdelkov Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Tudi v letošnjem letu bomo s sponzorstvi in donacijami podpirali številne projekte na humanitarnem področju, vlagali v šport, izobraževanje, znanost in kulturo in aktivno sodelovali z lokalnimi skupnostmi. Ob svetovnem dnevu pice, 9. februarja 2022, smo z več kot 80 kilogrami mlečnih izdelkov podprli dobrodelni dogodek Sekcije picopekov, ki so za zaposlene na pediatrični in infekcijski kliniki UKC-ja v Ljubljani v zahvalo za njihovo požrtvovalno delo med epidemijo spekli kar 1600 pic. Picopekom se je pridružil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Ljubljanske mlekarne se kot največja slovenska mlekarna zelo dobro zavedamo odgovornosti do družbe oziroma skupnosti, v kateri delujemo. Ta predstavlja pomemben steber v znotraj naše zaveze družbeno odgovornega delovanja, poimenovane S posluhom za jutri.
