Ob svetovnem dnevu recikliranja (18. marca) smo razglasili uspešen zaključek akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov.
V okviru vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki so jo organizirali Ekologi brez meja, smo v Ljubljanskih mlekarnah s skupnimi močmi počistili kar 10.060,5 GB, na kar smo izjemno ponosni!
Digitalni odpadki imajo vpliv na okolje, zato smo se odločili stopiti korak naprej in sprejeti odgovornost za svoje digitalno ravnanje. Z izbrisom nepotrebnih datotek, optimizacijo spletnih storitev in ozaveščanjem o pravilni uporabi tehnologije lahko prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter k ustvarjanju trajnostnega digitalnega okolja.
Približen odtis izbrisanih podatkov je 2.107.675 g Co2eq na leto, kar lahko pretvorimo v 11.477 km, prevoženih z avtom, ali pa v pridelavo 2.923,3 litrov mleka.
Na naš odličen in presenetljiv rezultat je v veliki meri vplival sodelavec Janez Jakopin, sistemski inženir v industriji, ki je počistil kar 10.000 gigabajtov. Poglejte si video izjavo, o tem, kako je Janez čistil svoje digitalne odpadke.
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so si vzeli čas za digitalno čistilno akcijo.
Ljubljanske mlekarne smo imetnik naprednega certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. Kot del največje mlekarske skupine na svetu Lactalis sledimo družbeno odgovornih zavezam na treh področjih: ogljični odtis, embalaža in dobrobit živali. Več o naših zavezah.
Že tretje leto zapored smo se sodelavci Ljubljanskih mlekarn pridružili iniciativi skupine Lactalis, ki spodbuja 85.500 zaposlenih v 90 državah, da se pridružijo svetovnemu gibanju za ohranjanje planeta nevladne organizacije Let’s Do It World.
Tokrat je 21 sodelavcev čistilo okolico reke Save pri Črnučah, kjer smo iz narave odstranili kar 275 kilogramov smeti, med drugim tudi razne predmete, ki jih je naplavilo v poplavah.
S tem smo ozaveščali o pomenu skrbi za okolje, kar je pomemben element Lactalisove politike družbene odgovornosti, poleg tega pa spodbujali korporativno prostovoljstvo, k čemer smo zavezani tudi kot družbeno odgovoren delodajalec.
Naj hlev Ljubljanskih mlekarn imajo na kmetiji Čretnik s Perovega pri Žalcu, najbolj inovativen hlev pa na kmetiji Bogovič iz Velike vasi pri Krškem.
Strokovna žirija je v dva meseca trajajočem projektu Naj hlev, s katerim želimo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali, izbrala hlev, ki izkazuje najvišjo stopnjo dobrobiti živali. Ta naziv smo na slavnostnem dogodku soglasno podelili kmetiji Čretnik s Perovega pri Žalcu. Drugo nagrado – za najbolj inovativen hlev – pa smo podelili kmetiji Bogovič iz Velike vasi pri Krškem.
Namen letošnjega izbora je bil izpostaviti tiste vidike reje krav molznic in pripadajoče mlade živine, ki kažejo na veliko odgovornost rejcev, da zagotavljajo svojim živalim ne le optimalne pogoje za proizvodnjo ampak predvsem kvaliteto življenja, kot jo zaznavajo živali same glede na zdravstveno stanja, oskrbo, bivalno udobje, varnost, možnost izogibanja bolečini, strahu in stresu.
Skratka, da živali v rejah v največji možni meri izražajo svoja naravna vedenja. Ljubljanske mlekarne mleko odkupujemo od kar 2200 slovenskih kmetij, zato imamo veliko odgovornost in vpliv na dobrobit goveda v Sloveniji.
Žirija, ki so jo sestavljali
prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani,
prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
Klara Lovenjak, specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu in
Aleš Valenčič, vodja agrooskrbe v Ljubljanskih mlekarnah,
je vseh osem finalistov projekta obiskala na terenu.
Zmagovalni Naj hlev so izbrali soglasno. »Nosilec kmetijske dejavnosti Simon Čretnik, ki mleko trenutno oddaja Mlekarski zadrugi Ptuj, že več let sistematično vlaga v razvoj kmetije in svoje črede krav molznic, z namenom zagotavljanja najvišje možne ravni dobrobiti. Nov hlev z najmodernejšo tehnologijo se tako ponaša z veliko površino in prostornino, ki omogoča vsem kategorijam živali dovolj prostora in udobja, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo potrebe. Posebnost so pohodne in ležalne površine, ki so izjemno udobne, elektronsko vodene naprave pa skrbijo za učinkovito in varno robotsko molžo, čiščenje površin in spremljanje proizvodnega, rejnega in zdravstvenega statusa posameznih živali. Kljub visoki stopnji avtomatiziranosti procesov pa rejec s svojo stalno prisotnostjo v reji skrbi za odgovoren odnos do vsake posamezne živali,« pa se glasi utemeljitev.
O prejemniku nagrade za Najbolj inovativen hlev, kmetiji Vinka Bogoviča, pa so zapisali: »Izredno zračen, z urejenim aktivnim hlajenjem glede na temperaturno-vlažnostni indeks, z velikim številom ventilatorjev in pršilniki. V hlevu so ležalni boksi napolnjenimi z nastiljem, pridobljenim s sistemom “green bedding”, ki je produkt separacije in reciklaže gnojevke. Takšna ležišča predstavljajo za živali zelo udobno, za okolje pa dovršeno trajnostno rešitev. Porodnišnica je bogato nastlana s slamo in prostorna, teleta pa imajo v boksih več prostora od predpisanih standardov. Za napajanje telet uporabljajo t.i. milk shuttle s pasterizatorjem, ki zagotavlja optimalno temperaturo mleka. Vodo v napajalnih koritih imajo ogrevano, v hlevu so trije roboti za molžo, luči z belo in modro svetlobo, ki se samodejno prilagajajo osvetljenosti, jasli pa so brez krmnih pregrad. Na tej kmetiji ves čas preizkušajo nove tehnologije, ena od njih je trenutno krmljenje t.i. shredlage koruzne silaže, obdelane s posebnim drobilcem za veliko strukturne vlaknine. Celotna čreda je v zelo dobrem stanju, omeniti pa velja tudi, da vse naložbe financirajo z lastnimi sredstvi.«
Podelili smo tudi nagrado Šampion ljudstva – hlev, za katerega je glasovalo največ obiskovalcev spletne strani najhlev.si. Hlev z največ simpatizerji je hlev Simona Bele iz Svete trojice v Slovenskih goricah.
O zavezah Ljubljanskih mlekarn in dobrobiti živali
S projektom želimo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Kot največja mlekarna in največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji se zavedamo, kako pomembna je kakovost življenja živali. Kot del skupine Lactalis smo leta 2022 sprejeli družbeno odgovorne zaveze tudi na tem področju. Naši zavezi, osnovani na načelu t.i. pet svoboščin Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), se glasita:
Zaveza 1: Do konca 2023 bomo v Ljubljanskih mlekarnah usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da bodo lahko izvajali svetovanje in nadzor pri rejcih.
Zaveza 2: Do konca 2023 bomo s stališča dobrobiti živali preverili stanje 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka.
Skupina Lactalis, katere del so Ljubljanske mlekarne, si je do leta 2025 oziroma 2033 zastavila konkretne trajnostne cilje glede ogljičnega odtisa, embalaže in dobrobiti živali. Družbeno odgovorne zaveze smo oblikovali v temeljitem procesu, v katerega so bili vključeni različni deležniki, od zaposlenih, vodstva, do poslovnih partnerjev, nevladnih organizacij in drugih.
Družbeno odgovorne zaveze, ki veljajo za vsa podjetja v skupini, temeljijo na treh stebrih:
podnebje in ogljični odtis,
embalaža in krožno gospodarstvo,
dobrobit živali.
OGLJIČNI ODTIS – pot do ničelne neto vrednosti ogljičnega odtisa
Vizija:Spodbujati pozitivne spremembe za prihodnost z manj izpusti.
Naša prednostna naloga je zagotoviti dosleden, usklajen in zanesljiv pristop. Zato bomo upoštevali štiri načela:
merjenje ogljičnega odtisa s standardiziranimi orodji
postavljanje znanstveno utemeljenih ciljev
premik naprej v transparentnosti
podporni sistem podnebnega upravljanja (nadzor odgovornih oseb in strokovnjakov v skupini nad uresničevanjem zavez)
Zaveza 1: Do leta 2025: zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za najmanj 25 % glede na leto 2019.
Zaveza 2: Do leta 2033: zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za najmanj 50 % glede na leto 2019.
Zaveza 3: Do leta 2050: ničelna neto vrednost ogljičnega odtisa.
EMBALAŽA – Lactalis na poti h krožnemu modelu gospodarstva do leta 2033
Vizija: V Lactalisu ustrezna embalaža varuje mlečne izdelke, potrošnike in okolje.
K odgovornemu ravnanju na področju embalaže pristopamo s treh strani:
uporaba pravšnje embalaže
izboljševanje principa krožnosti
ozaveščanje potrošnikov in prispevanje k zaprtju snovnih zank
Zaveza 1: Do leta 2025:
vsa embalaža (100 %) bo preverjena z orodjem »eco-design«, ki ga bo certificiral zunanji preveritelj
vsa embalaža (100 %) bo opremljena z informacijo o ustreznem ravnanju z odpadkom
najmanj 30 % recikliranih materialov v embalaži
Zaveza 2: Do leta 2033: vso embalažo (100 %) je mogoče v praksi reciklirati.
DOBROBIT ŽIVALI – Ocenjevanje kmetij
Vizija: Skrb za dobrobit živali ni le naša odgovornost, pač pa temelj za trajnostno obratovanje podjetja v najširšem smislu.
Ker surovo mleko odkupujemo v 49 državah, morajo biti zaveze relevantne v globalnem smislu, hkrati pa prilagojene lokalnim posebnostim.
Zato se držimo štirih načel:
t.i. pet svoboščin, ki jih je oblikovala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE)
uporaba protokolov za ocenjevanje kakovosti dobrobiti živali
upoštevanje lokalnih posebnosti
vključevanje globalnih in lokalnih partnerjev
Zaveza 1: Do konca 2023: v Ljubljanskih mlekarnah bomo usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da bodo lahko izvajali svetovanje in nadzor pri rejcih.
Zaveza 2: Do konca 2023: s stališča dobrobiti živali bomo preverili stanje 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka.
Ljubljanske mlekarne smo ob prihajajočem svetovnem dnevu voda v okviru svoje družbeno odgovorne zaveze S posluhom za jutri organizirale pogovor z osrednjo temo Skrb za vode. Pri tem smo se spraševali kam odteka voda in kaj to pomeni za živa bitja ter kam gre pri tem živilska industrija.
Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka v najmanj dve dolini in odteka počasi. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini.
Ljubljanske mlekarne smo začele podpirati projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika, že leta 2016. Izsledke raziskave, katere začetki segajo v leto 1946, sta 17. marca v Vander Urbani Resort v Ljubljani ob simbolično praznem bazenu premierno predstavila mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU in dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
»Širša problematika pomanjkanja voda je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje ali bomo imeli vodo temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena, » je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Poudaril je, da že obstaja svet, kjer ni pitne vode in da v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi. A se nam to lahko še kako hitro zgodi: »voda je dobrina in ima ceno.«
Ljubljanske mlekarne se zavedamo svoje vloge v družbi. Smo živilsko predelovalno podjetje, ki ljudem zagotavlja hrano. Ob tem pa želimo delovati čim bolj trajnostno. »Na to pot smo stopili še preden je to postalo popularno, saj smo že leta 2013 postali del sheme EMAS. V 2021 smo za 3,9 % znižali porabo pare in za 0,9 % količino porabljene elektrike,« je dejala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
A zgolj ozaveščanje ni dovolj. Zato smo ponosni, da smo lahko z našo prepoznavno blagovno znamko Alpsko podporniki takega projekta, ki ga izvaja Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Kot je izpostavil direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič: »brez vode ni mleka, naše glavne surovine in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje.« Na vprašanje kako lahko pomagajo potrošniki je direktor odgovoril: »Slovenija je samooskrbna in vsak potrošnik lahko naredi to, da kupuje lokalne izdelke, ki so pridelani iz slovenskega mleka in v Sloveniji. S tem bodo tudi omogočili, da slovenska podjetja nadalje vlagamo v tovrstne družbeno odgovorne projekte. Nenazadnje pa lahko vsak posameznik pravilno ločuje Tetra Pak embalažo, ki jo lahko v celoti recikliramo, če je ta pravilno odložena. Z majhnimi koraki se da narediti veliko.«
27. januarja 2022 smo prejeli priznanje za najboljšega tujega investitorja, ki je v preteklem letu prispeval k razvoju slovenskega gospodarstva. Nagrade podeljuje SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kot družbeno odgovorno podjetje smo ponosni, da smo prejeli FDI Award Slovenia v kategoriji zeleno, in sicer za ohranjanje narave in čistega okolja. Naša prizadevanja segajo že v leto 2009, ko smo imeli vpeljan interni sistem za ravnanje z okoljem, dodatno pa smo jih okrepili po letu 2013, ko smo postali del francoske skupine Lactalis. Velik poudarek dajemo na zmanjševanje ogljičnega odtisa in povečanje energetske učinkovitosti, povečujemo pa tudi odkup slovenskega ekološkega mleka. Naše družbeno odgovorno ravnanje smo združili pod krovno blagovno znamko družbene odgovornosti S posluhom za jutri, ta pa sega na štiri strateška področja: okolje, kakovost izdelkov, odgovornost do družbe in skrb za zaposlene.
Na vprašanje kako ostati uspešen v teh časih je vodja korporativnega komuniciranja Maja Pongrac Kalan odgovorila, »da je zelo pomembno pravilno predvidevanje, pri čemer nam seveda pomaga članstvo v veliki skupini, imamo znanje in informacije s celega sveta.« Poudarila je še, da je ključno imeti zadovoljne, zavzete in motivirane zaposlene, za katere je treba predvsem dobro skrbeti.
Na spletni podelitvi FDI Award je gospodarski minister Zdravko Počivalšek poudaril, da smo tuji investitorji “pomembni za rast in razvoj, ne le za podjetja, ampak za širše okolje. Pripomorete k rasti lokalne skupnosti in regije, vaše investicije pa imajo multiplikativne učinke na gospodarsko rast celotne države.« Direktor agencije SPIRIT Tomaž Kostanjevec pa je dodal, da tuji vlagatelji v Slovenijo prinašajo odličnost, bogate izkušnje in napredne tehnologije, zato so sestavni del slovenskega gospodarskega okolja.
FDI Award Slovenija sta prejeli še dve podjetji; podjetje Comtrade v kategoriji pomemben zaposlovalec in podjetje Papirnica Vevče v kategoriji dolgoročna navzočnost. Iskrene čestitke.
SPIRIT-u in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se za nagrado zahvaljujemo.
Ljubljanske mlekarne smo bile, kot prvo podjetje, ki je v Sloveniji zaprlo interno snovno zanko, pomemben del kampanje o recikliranju embalaže Tetra Pak.
Izobraževalna kampanja družbe Tetra Pak, v kateri smo se decembra 2022 združili vsi polnilci pijač, mleka in mlečnih izdelkov v tej embalaži v Sloveniji: Ljubljanske mlekarne, Fructal in Dana, je nagovarjala potrošnike, da to embalažo po uporabi vsakokrat odložijo v rumeni zabojnik ali vrečo in tako omogočijo, da kartonski del embalaže zaživi novo življenje. V projektu, ki je izpostavljal pomen krožnega gospodarstva, sta bili vključeni še podjetji Valtex kot distributer recikliranega higienskega papirja v Sloveniji in papirnica Lucart, kjer odpadno embalažo Tetra Pak reciklirajo in izdelajo nove, kakovostne izdelke.
V Ljubljanskih mlekarnah prvi z internim snovnim krogom embalaže Tetra Pak
Ljubljanske mlekarne smo postale leta 2021 prvo slovensko podjetje, ki je zaprlo interno snovno zanko odpadne embalaže Tetra Pak. V našem proizvodnem procesu nastaja ostanek odpadne embalaže, ki ga ločeno zberemo in pripravimo za prevzem. V papirnici Lucart iz embalaže izdelajo reciklirani higienski papir, ki ga nato naročamo za interno uporabo.
Ljubljanske mlekarne s sodelovanjem v projektu utrjujemo svojo strateško usmeritev skrbi za okolje v okviru blagovne znamke družbene odgovornosti S posluhom za jutri.
Izobraževalni projekt 2022
S projektom smo skupaj naslavljali kupce v hipermarketih Mercator. Ti so ob hkratnem nakupu petih izdelkov Ljubljanskih mlekarn, Fructala ali Dane prejeli paket recikliranih robčkov Lucart EcoNatural, izdelanih iz kartonskega dela odpadne embalaže Tetra Pak. Doslej se je v štirih letih razdelilo več kot 30.000 paketov recikliranih robčkov Lucart EcoNatural. Tako kupci razumejo in vidijo, kakšen recikliran izdelek lahko nastane, če pravilno ravnajo s tovrstno embalažo (odložijo v rumeni zabojnik ali vrečo).
Kako pravilno odložiti embalažo Tetra Pak?
Za čim bolj optimalno ravnanje z odpadno embalažo Tetra pak je pomembno, da prazni embalaži odvihamo robove, jo sploščimo, zapremo s pokrovčkom in jo odložimo v rumeni zabojnik ali vrečo. S tem prihranimo kar 20 % več prostora v zabojnikih in pripevamo k manjšim izpustom CO2 zaradi prevoza.
Ljubljanske mlekarne smo v sklopu našega družbeno odgovornega delovanja S posluhom za jutri finančno podprle projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje, kam odtekajo vode iz Triglavskega ledenika. Ekipa raziskovalcev se je na sončen septembrski petek, 10. 9. 2021, odpravila na Kredarico, kjer je opravila začetni del raziskave.
Da bi lahko sledili vodi, ki odteka s Triglavskega ledenika in se pretaka skozi kraško podzemlje, je treba izvesti sledilne poskuse, ki vključujejo dve ključni aktivnosti. Prva je injiciranje sledila, druga pa vzorčenje vode na izvirih za ugotavljaje pojava sledila.
Septembrska raziskovalna odprava, ki smo se ji v barvah Alpskega mleka pridružili tudi mi, je potekala pod vodstvom mag. Mihe Pavška z GIAM ZRC SAZU, ki je velik poznavalec Triglavskega ledenika, saj ga preučuje že več desetletij. Naloga odprave je bila izvesti injiciranje sledila. Uporabili so sledilo uranin, ki je neškodljivo zdravju in okolju, ter ga vbrizgali v eno od razpok na spodnjem robu Triglavskega ledenika.
Obdobju po injiciranju sledijo vzorčenja vode za analizo pojava sledila na izvirih in vodotokih na štirih lokacijah v okoliških dolinah. Analize vzorcev bodo nato izvedli v Kemijskem analitskem laboratoriju na Inštitutu za raziskovanje krasa (IZRK).
Izsledke raziskave bomo po njenem zaključku (predvidoma do konca leta 2021) predstavili javnosti.
Preučevanje slovenskih ledenikov v okviru GIAM sicer poteka že vse od leta 1946. Ena njihovih ključnih nalog, ki je prerasla v poslanstvo, je vsakoletno spremljanje in merjenje Triglavskega ledenika. Letošnje meritve, ki potekajo v okviru longitudinalne študije, so bile izvedene teden dni pred zgoraj omenjeno odpravo in so pokazale, da je površina ledenika znašala 2,7 hektarja. Rezultat je za 1,4 hektarja večji kot lani, kar pa je bilo po oblini snežni sezoni tudi pričakovati. Letošnje meritve tako ne spremenijo dejstva, da zaradi podnebnih sprememb Triglavski ledenik na dolgi rok izginja.
Sodelovanje Ljubljanskih mlekarn z GIAM SRC SAZU sicer sega že v leto 2016, ko smo omogočili razstavo o Triglavskem ledeniku, ki je bila uvodoma postavljena na sedežu našega podjetja v Ljubljani, nato pa je prepotovala celo Slovenijo.
Letošnje leto smo se Ljubljanske mlekarne prvič pridružile družbeno odgovorni iniciativi skupine Lactalis ob svetovnem dnevu čiščenja (World cleanup day), v kateri so ekipe iz sestrskih podjetij s celega sveta tokrat čistile že tretjič zapored.
23 naših sodelavcev je tako v petek, 24. 9., s posluhom za jutri ob pomoči nevladne organizacije Ekologi brez meja očistilo okolico Save pri Črnučah v Ljubljani.
World cleanup day je globalna čistilna akcija, ki se je je v letošnjem letu udeležilo več kot 1200 sodelavcev skupine Lactalis s celega sveta.
Velikokrat se srečujemo z dilemami, kam določen odpadek oddati in kaj mednje sodi. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju OEEO) predpisuje posebna Uredba o odpadni električni in elektronski opremi. Postavlja pravila tistega, ki daje na trg, da poskrbi, da se lahko OEEO odda v razgradnjo in nadaljnjo predelavo.
Odpadni hladilniki in zamrzovalne skrinje ne sodijo med mešane komunalne odpadke, saj vsebujejo nekatere nevarne snovi. Ena izmed njih je hladilna tekočina (plin). Gre za kemikalijo, ki se uporablja za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku. Ker sta najpogostejša hladilna plina – CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih – dobro znani ozonu škodljivi snovi in toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov regulirano in skrbno spremljano.
Odpadne hladilnike in zamrzovalnike lahko oddamo na tri različne načine: ob nakupu nove električne in elektronske opreme, v zbirnih centrih skupnega načrta ali izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Pomembno je, da v kolikor je električna in elektronska oprema še uporabna, prednostno poskusimo zagotoviti ponovno uporabo te opreme, preden jo oddamo na načine, opredeljene v nadaljevanju.
1. Ob nakupu električne opreme
Ob nakupu nove električne in elektronske opreme (EEO) ima končni uporabnik pravico, da brezplačno odda OEEO, ki je po namenu uporabe in razvrstitvi v razred EEO enaka dobavljivi EEO, število kosov pa je enako številu kosov dobavljene električne in elektronske opreme.
2. Zbirni centri skupnega načrta
Nosilec skupnega načrta je pripravil tudi pogodbene zbiralnice OEEO, ki lahko brezplačno prevzamejo OEEO od fizičnih ali pravnih oseb. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.
3. Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
Fizična oseba lahko odda OEEO tudi v zbirne centre izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunalno podjetje). Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki morajo zagotoviti prostor, kjer se OEEO skladišči, preden oddajo nosilcu skupnega načrta ravnanja z električno in elektronsko opremo v nadaljnje ravnanje. Nosilec skupnega načrta zagotovi prevzem preko zbiralcev in odda do obdelovalcev. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.
Pomen ločenega zbiranja OEEO
Pomembno je, da OEEO oddamo pravilno in tako omogočimo nadaljnjo predelavo tega odpadka ter ohranjamo naravne vire, varujemo okolje in človeško zdravje.
Znak na levi prikazuje ločeno zbiranje OEEO.
Vse to v okviru skupnega načrta ravnanja z OEEO zagotavlja nosilec skupnega načrta RECIKEL d.o.o. Naj odpadna električna in elektorska oprema na koncu življenjske dobe postane nov vir surovin.
Kaj je novega?
Prijavite se na e-obvestila in boste izvedeli prvi.
