DSC_8030

Ljubljanske mlekarne smo ob prihajajočem svetovnem dnevu voda v okviru svoje družbeno odgovorne zaveze S posluhom za jutri organizirale pogovor z osrednjo temo Skrb za vode. Pri tem smo se spraševali kam odteka voda in kaj to pomeni za živa bitja ter kam gre pri tem živilska industrija.

Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka v najmanj dve dolini in odteka počasi. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini.

Ljubljanske mlekarne smo začele podpirati projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika, že leta 2016. Izsledke raziskave, katere začetki segajo v leto 1946, sta 17. marca v Vander Urbani Resort v Ljubljani ob simbolično praznem bazenu premierno predstavila mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU in dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

IMG_6570

»Širša problematika pomanjkanja voda je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje ali bomo imeli vodo temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena, » je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Poudaril je, da že obstaja svet, kjer ni pitne vode in da v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi. A se nam to lahko še kako hitro zgodi: »voda je dobrina in ima ceno.«

Ljubljanske mlekarne se zavedamo svoje vloge v družbi. Smo živilsko predelovalno podjetje, ki ljudem zagotavlja hrano. Ob tem pa želimo delovati čim bolj trajnostno. »Na to pot smo stopili še preden je to postalo popularno, saj smo že leta 2013 postali del sheme EMAS. V 2021 smo za 3,9 % znižali porabo pare in za 0,9 % količino porabljene elektrike,« je dejala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.

s posluhom za jutri – 960

A zgolj ozaveščanje ni dovolj. Zato smo ponosni, da smo lahko z našo prepoznavno blagovno znamko Alpsko podporniki takega projekta, ki ga izvaja Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Kot je izpostavil direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič: »brez vode ni mleka, naše glavne surovine in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje.« Na vprašanje kako lahko pomagajo potrošniki je direktor odgovoril: »Slovenija je samooskrbna in vsak potrošnik lahko naredi to, da kupuje lokalne izdelke, ki so pridelani iz slovenskega mleka in v Sloveniji. S tem bodo tudi omogočili, da slovenska podjetja nadalje vlagamo v tovrstne družbeno odgovorne projekte. Nenazadnje pa lahko vsak posameznik pravilno ločuje Tetra Pak embalažo, ki jo lahko v celoti recikliramo, če je ta pravilno odložena. Z majhnimi koraki se da narediti veliko.«

FDI Award Slovenija

27. januarja 2022 smo prejeli priznanje za najboljšega tujega investitorja, ki je v preteklem letu prispeval k razvoju slovenskega gospodarstva. Nagrade podeljuje SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kot družbeno odgovorno podjetje smo ponosni, da smo prejeli FDI Award Slovenia v kategoriji zeleno, in sicer za ohranjanje narave in čistega okolja. Naša prizadevanja segajo že v leto 2009, ko smo imeli vpeljan interni sistem za ravnanje z okoljem, dodatno pa smo jih okrepili po letu 2013, ko smo postali del francoske skupine Lactalis. Velik poudarek dajemo na zmanjševanje ogljičnega odtisa in povečanje energetske učinkovitosti, povečujemo pa tudi odkup slovenskega ekološkega mleka. Naše družbeno odgovorno ravnanje smo združili pod krovno blagovno znamko družbene odgovornosti S posluhom za jutri, ta pa sega na štiri strateška področja: okolje, kakovost izdelkov, odgovornost do družbe in skrb za zaposlene.

Na vprašanje kako ostati uspešen v teh časih je vodja korporativnega komuniciranja Maja Pongrac Kalan odgovorila, »da je zelo pomembno pravilno predvidevanje, pri čemer nam seveda pomaga članstvo v veliki skupini, imamo znanje in informacije s celega sveta.« Poudarila je še, da je ključno imeti zadovoljne, zavzete in motivirane zaposlene, za katere je treba predvsem dobro skrbeti.

Na spletni podelitvi FDI Award je gospodarski minister Zdravko Počivalšek poudaril, da smo tuji investitorji “pomembni za rast in razvoj, ne le za podjetja, ampak za širše okolje. Pripomorete k rasti lokalne skupnosti in regije, vaše investicije pa imajo multiplikativne učinke na gospodarsko rast celotne države.« Direktor agencije SPIRIT Tomaž Kostanjevec pa je dodal, da tuji vlagatelji v Slovenijo prinašajo odličnost, bogate izkušnje in napredne tehnologije, zato so sestavni del slovenskega gospodarskega okolja.

FDI Award Slovenija sta prejeli še dve podjetji; podjetje Comtrade v kategoriji pomemben zaposlovalec in podjetje Papirnica Vevče v kategoriji dolgoročna navzočnost. Iskrene čestitke.

SPIRIT-u in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se za nagrado zahvaljujemo.

Ljubljanske mlekarne smo v sklopu našega družbeno odgovornega delovanja S posluhom za jutri finančno podprle projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje, kam odtekajo vode iz Triglavskega ledenika. Ekipa raziskovalcev se je na sončen septembrski petek, 10. 9. 2021, odpravila na Kredarico, kjer je opravila začetni del raziskave.

IMG_6564

Da bi lahko sledili vodi, ki odteka s Triglavskega ledenika in se pretaka skozi kraško podzemlje, je treba izvesti sledilne poskuse, ki vključujejo dve ključni aktivnosti. Prva je injiciranje sledila, druga pa vzorčenje vode na izvirih za ugotavljaje pojava sledila.

Septembrska raziskovalna odprava, ki smo se ji v barvah Alpskega mleka pridružili tudi mi, je potekala pod vodstvom mag. Mihe Pavška z GIAM ZRC SAZU, ki je velik poznavalec Triglavskega ledenika, saj ga preučuje že več desetletij. Naloga odprave je bila izvesti injiciranje sledila. Uporabili so sledilo uranin, ki je neškodljivo zdravju in okolju, ter ga vbrizgali v eno od razpok na spodnjem robu Triglavskega ledenika.

Obdobju po injiciranju sledijo vzorčenja vode za analizo pojava sledila na izvirih in vodotokih na štirih lokacijah v okoliških dolinah. Analize vzorcev bodo nato izvedli v Kemijskem analitskem laboratoriju na Inštitutu za raziskovanje krasa (IZRK).

IMG_6584

Izsledke raziskave bomo po njenem zaključku (predvidoma do konca leta 2021) predstavili javnosti.

Preučevanje slovenskih ledenikov v okviru GIAM sicer poteka že vse od leta 1946. Ena njihovih ključnih nalog, ki je prerasla v poslanstvo, je vsakoletno spremljanje in merjenje Triglavskega ledenika. Letošnje meritve, ki potekajo v okviru longitudinalne študije, so bile izvedene teden dni pred zgoraj omenjeno odpravo in so pokazale, da je površina ledenika znašala 2,7 hektarja. Rezultat je za 1,4 hektarja večji kot lani, kar pa je bilo po oblini snežni sezoni tudi pričakovati. Letošnje meritve tako ne spremenijo dejstva, da zaradi podnebnih sprememb Triglavski ledenik na dolgi rok izginja.

Sodelovanje Ljubljanskih mlekarn z GIAM SRC SAZU sicer sega že v leto 2016, ko smo omogočili razstavo o Triglavskem ledeniku, ki je bila uvodoma postavljena na sedežu našega podjetja v Ljubljani, nato pa je prepotovala celo Slovenijo.

Letošnje leto smo se Ljubljanske mlekarne prvič pridružile družbeno odgovorni iniciativi skupine Lactalis ob svetovnem dnevu čiščenja (World cleanup day), v kateri so ekipe iz sestrskih podjetij s celega sveta tokrat čistile že tretjič zapored.

23 naših sodelavcev je tako v petek, 24. 9., s posluhom za jutri ob pomoči nevladne organizacije Ekologi brez meja očistilo okolico Save pri Črnučah v Ljubljani.

World cleanup day je globalna čistilna akcija, ki se je je v letošnjem letu udeležilo več kot 1200 sodelavcev skupine Lactalis s celega sveta.

latrach-med-jamil-Eb6hMEhGlKY-unsplash

Velikokrat se srečujemo z dilemami, kam določen odpadek oddati in kaj mednje sodi. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju OEEO) predpisuje posebna Uredba o odpadni električni in elektronski opremi. Postavlja pravila tistega, ki daje na trg, da poskrbi, da se lahko OEEO odda v razgradnjo in nadaljnjo predelavo.

Odpadni hladilniki in zamrzovalne skrinje ne sodijo med mešane komunalne odpadke, saj vsebujejo nekatere nevarne snovi. Ena izmed njih je hladilna tekočina (plin). Gre za kemikalijo, ki se uporablja za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku. Ker sta najpogostejša hladilna plina – CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih – dobro znani ozonu škodljivi snovi in toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov regulirano in skrbno spremljano.

Odpadne hladilnike in zamrzovalnike lahko oddamo na tri različne načine: ob nakupu nove električne in elektronske opreme, v zbirnih centrih skupnega načrta ali izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Pomembno je, da v kolikor je električna in elektronska oprema še uporabna, prednostno poskusimo zagotoviti ponovno uporabo te opreme, preden jo oddamo na načine, opredeljene v nadaljevanju.

1. Ob nakupu električne opreme

Ob nakupu nove električne in elektronske opreme (EEO) ima končni uporabnik pravico, da brezplačno odda OEEO, ki je po namenu uporabe in razvrstitvi v razred EEO enaka dobavljivi EEO, število kosov pa je enako številu kosov dobavljene električne in elektronske opreme.

 

2. Zbirni centri skupnega načrta

Nosilec skupnega načrta je pripravil tudi pogodbene zbiralnice OEEO, ki lahko brezplačno prevzamejo OEEO od fizičnih ali pravnih oseb. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.

3. Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki

Fizična oseba lahko odda OEEO tudi v zbirne centre izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunalno podjetje). Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki morajo zagotoviti prostor, kjer se OEEO skladišči, preden oddajo nosilcu skupnega načrta ravnanja z električno in elektronsko opremo v nadaljnje ravnanje. Nosilec skupnega načrta zagotovi prevzem preko zbiralcev in odda do obdelovalcev. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.

znak OEEO

Pomen ločenega zbiranja OEEO

Pomembno je, da OEEO oddamo pravilno in tako omogočimo nadaljnjo predelavo tega odpadka ter ohranjamo naravne vire, varujemo okolje in človeško zdravje.

Znak na levi prikazuje ločeno zbiranje OEEO.

Vse to v okviru skupnega načrta ravnanja z OEEO zagotavlja nosilec skupnega načrta RECIKEL d.o.o. Naj odpadna električna in elektorska oprema na koncu življenjske dobe postane nov vir surovin.

Svetovni-dan-zemlje-WEB-img-4

Ljubljanske mlekarne, Tetra Pak, Ekologi brez meja in Slovenska potapljaška zveza smo na skupnem posvetu ob svetovnem dnevu Zemlje pozvali k odgovornemu odnosu do skupnega planeta ter k premišljeni rabi odpadne embalaže v vsakdanjem življenju.

Posvet si lahko v celoti ogledate tule.

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji vsak posameznik letno odvrže preko 113 kilogramov odpadne embalaže. To je le eno od zaskrbljujočih dejstev, ki je odmevalo na današnjem posvetu ob svetovnem dnevu Zemlje. Ljubljanske mlekarne, Tetra Pak, Ekologi brez meja in Slovenska potapljaška zveza bomo zato v prihodnjih mesecih skupaj spodbujali potrošnike in podjetja, da se priključijo pozivu »Poberi svoj EGO in odMUvaj svojo plastiko«.  Sodelujoči si namreč delimo mnenje, da lahko prav vsak od nas po svojih močeh prispeva k čistejšemu okolju – tudi tako, da pravilno ravna s svojimi odpadki in da v korist okolja ter prihodnjih generacij pobere in ustrezno odvrže tudi drugo odpadno embalažo  v naravi.

Vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah Maja Kalan Pongrac je ob tem izpostavila, da »Ljubljanske mlekarne že vrsto let odločno korakamo po poti postopnega zmanjševanja svojega ogljičnega odtisa, saj se zavedamo, da mora prav vsako podjetje premisliti svoje poslovne procese tudi z vidika okoljske odgovornosti«. Ljubljanske mlekarne s tem v mislih že vrsto let za svoje izdelke uporabljamo kartonsko embalažo Tetra Pak. Ta je pretežno narejena iz naravnih obnovljivih virov (les) in jo je mogoče v celoti reciklirati. Vodja korporativnega komuniciranja je ob tem poudarila, da »smo v Ljubljanskih mlekarnah prvi v Sloveniji zaprli interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak, na kar smo zelo ponosni. Od uvedbe certifikata EMAS, ki smo ga prejeli kot prvo podjetje v živilsko-predelovalni panogi, vztrajno zmanjšujemo emisije v okolje, nadzorujemo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imamo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen premišljen sistem ločevanja odpadkov.« Tetra Pak kartonska embalaža na Mu in Ego jogurtih že vrsto let pomaga manjšati vpliv podjetja na okolje, tokrat pa smo njeno učinkovitost dopolnili še z bolj enostavnim odpiranjem pokrovčka. Nov Tetra Top® bo uporabnikom izdelka namreč omogočil lahkotno odpiranje z enim samim zasukom.

Dina Epifanova, vodja trajnostne preobrazbe iz družbe Tetra Pak, je na posvetu povedala: »Z Ljubljanskimi mlekarnami odlično sodelujemo že leta. Njihovi jogurti Mu in Ego so edini slovenski jogurti v Tetra Pak embalaži, ki jo pretežno sestavlja obnovljiv material. Letos bomo jogurtom dodali še nov način odpiranja, ki bo enostavnejši za uporabo. Dodajam še, da je naša kartonska embalaža preprosta za recikliranje. Po uporabi embalažo enostavno sploščimo, tako da zavzame zelo malo prostora v zabojniku. Sortiranje in razvrščanje sta zato enostavnejša. Oznaka FSC™ na embalaži pa zagotavlja, da je karton narejen iz lesa, pridobljenega iz odgovorno upravljanih gozdov. Nenehno pogozdovanje namreč nadomešča vsako posekano drevo.«

Predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik je v svoji razpravi izpostavila, da je zelo pomembno kontinuirano ozaveščanje: »Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno prihaja do težav pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat. Odpadna embalaža pa kljub vedno večjemu ozaveščanju, recikliranju in Evropski direktivi še vedno ostaja ena od največjih onesnaževalcev okolja. Zato je pomembno, da še naprej in še glasneje ozaveščamo ljudi, organiziramo akcije, informiramo … Vse to so, gledano dolgoročno, uspešni ukrepi.«

Marko Gajič, predsednik komisije za ekologijo pri Slovenski potapljaški zvezi, pa je na posvetu dodal, »da v zadnjem času v vodah prevladujejo odpadki, ki so posledica vandalizma in objestnosti, kot so prometni znaki, kolesa, klopi, pločevinke, steklenice, nakupovalni vozički, baterije, varovalke … Čistilne akcije se izvajajo že približno 30 let – od takrat do danes se je veliko obrnilo na boljše. Vendar še vedno vsako leto iz vode potegnemo okoli 5 ton odpadkov. Načini in vrste onesnaževanja se namreč stalno spreminjajo. V odtoke odtekajo kemične snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo za umivanje … Potrebno se je zavedati, da je čiščenje odpadnih voda namenjeno zmanjševanju organskega onesnaženja in ne eliminaciji nevarnih snovi.«

 

Ljubljanske mlekarne smo v sodelovanju z dolgoletnim poslovnim partnerjem DS Smith izboljšale komercialno in transportno embalažo sladoledov Maxim Premium. Več o novonastali funkcionalni in trajnostni rešitvi, ki omogoča, da za transport omenjenih izdelkov potrebujemo kar 42 manj tovornjakov in s tem proizvedemo manj emisij CO2, si preberite v nadaljevanju.

Sladoledi na palčki so zaviti v folijo, ki izdelek ščiti, hkrati pa omogoča, da ga potrošnik zlahka prepozna. S folijo pa se zgodba o embalaži pri sladoledih še ne zaključi. Iz naše tovarne sladoledi do trgovcev prispejo v t. i. transportni embalaži oz. preprosto rečeno v kartonih. Nekatere sladolede na palčki pa ponujamo tudi v družinskem pakiranju. Ta kartonska škatlica – vmesni člen med folijo in kartonom – pa se imenuje komercialna embalaža.

Z embalažnimi strokovnjaki podjetja DS Smith iz razvojnega PackRight centra Brestanica smo si pri iskanju novih rešitev zadali osnovni cilj razvoja komercialne embalaže; enostavno za potrošnike. Pameten dizajn in varnost sta ključnega pomena, da embalaža postane bolj dostopna in trajnostna. Konstrukcija komercialne embalaže je oblikovana na način, da jo potrošniki lahko zelo enostavno odprejo.

Sočasno z oblikovanjem komercialne embalaže se je razvijala tudi transportna embalaža, ki služi varni dostavi sladoleda do trgovin. Tako smo izboljšali pakiranje ter zmanjšali porabo in s tem stroške embalažnega materiala.

Novonastalo pakiranje je prilagojeno našim logističnim procesom – velikosti palete, nalaganju in skladiščenju. Z izboljšanimi dimenzijami nam omogoča shranjevanje več izdelkov v transportni škatli. Posledično lahko na posamezni paleti transportiramo 72 sladoledov več, s čimer pomembno prispevamo k zmanjšanju onesnaženja okolja.

Nova, bolj ekološka embalaža namreč dosega merljiv trajnosten rezultat: za transport izdelkov bo sedaj na cesti 42 tovornjakov manj, kar pomeni bistveno zmanjšan izpust emisij CO2. Prav tako bo zaradi večjega števila izdelkov na paleti in premišljene konstrukcije transportne embalaže 555 manj manipulacij s paletami, zmanjšali pa se bodo tudi stroški transporta.

 

kolaz_linkedIn

Javna agencija SPIRIT Slovenija je Ljubljanske mlekarne uvrstila med 19 slovenskih podjetij in organizacij, ki izkazujejo ključne konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva: zeleno, ustvarjalno, pametno.

»I feel slovenia. Green. Creative. Smart.« (Zelena. Ustvarjalna. Pametna.) je nacionalna komunikacijska kampanja znamke I feel Slovenia, namenjena celoviti in enotni promociji slovenskega gospodarstva na globalnem konkurenčnem trgu.

Slovensko gospodarstvo je trajnostno naravnano in usmerjeno k uporabniku, ponuja kreativne, inovativne in dostopne rešitve za ljudi ter za dolgoročen razvoj družbe. Kot pravijo pri Javni agenciji SPIRIT, kampanja izpostavlja ključne konkurenčne prednosti Slovenije na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije.

S širjenjem ključnih sporočil kampanje in sodelovanjem pri raznolikih promocijskih aktivnostih bomo ambasadorji kampanje sodelovali pri dvigu prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko razvite, kreativno naravnane in zelene države. Pomagali bomo pri gradnji podobe Slovenije kot destinacije zanimivih investicijskih priložnosti in perspektivnega gospodarskega sodelovanja ter pri promociji stabilnega, naprednega poslovnega okolja in prebojnih rešitev slovenskega gospodarstva.

V Ljubljanskih mlekarnah smo ponosni in veseli, da smo del družine ambasadorjev »Green. Creative. Smart.«, ki jo sestavljajo še:

Alpina d.o.o.
Akrapovič d.o.o.
Aquafil SLO d.o.o.
Ekoart hiše d.o.o.
Elan d.o.o.
Equa d.o.o.
Hooray Studios d.o.o.
Lotrič meroslovje d.o.o.
Luka Koper d.d.

Lumar IG d.o.o.
Mywater d.o.o.
Nordijski center Planica
Panorganix d.o.o.
Paradajz d.o.o.
Pipistrel d.o.o.
Plastika Skaza d.o.o.
SWARCO LEA d.o.o.
SETCCE d.o.o.

Že četrtič sodelujemo v izobraževalni kampanji o reciklaži in krožnem gospodarstvu embalaže Tetra Pak

V decembru se je začela izobraževalna kampanja o recikliranju in krožnem gospodarstvu embalaže Tetra Pak, namenjena izboljšanju ozaveščenosti potrošnikov o recikliranju in krožnem gospodarstvu te vrste embalaže.

Ljubljanske mlekarne v sodelovanju s Tetra Pakom, Dano, Valtexom/Eko iniciativo in Lucartom spodbujamo kupce k pravilnemu odlaganju Tetra Pak embalaže. Če jo po uporabi odložimo v rumeni zabojnik, s tem omogočimo njeno recikliranje in izdelavo novih, uporabnih izdelkov, kot so higienski papirnati izdelki.

LM december s posluhom_FB post

Zakaj je pravilno odlaganje embalaže tako koristno?

V povprečju kar 75 % embalaže Tetra Pak sestavlja karton, ki je izdelan iz dolgih, močnih papirnatih vlaken, ki jih je mogoče večkrat reciklirati.

Pri tem pa je pomembno, da izvedemo vse korake: prazni embalaži odvihamo robove, jo sploščimo, zapremo s pokrovčkom in odložimo v rumeni zabojnik ali vrečo. S tem prihranimo kar 20 %  prostora v zabojnikih in pripevamo tudi k manjšim izpustom zaradi prevoza.

Pravilno odloženo Tetra Pak embalažo nato prepeljejo v predelavo v papirnice. Tam jo reciklirajo in izdelajo nove, uporabne in kakovostne higienske papirnate izdelke, kot so robčki, brisačke, toaletni papir.

LM december s posluhom_FB post

Razdeljenih že več kot 22.000 paketov recikliranih robčkov

Z namenom osveščanja in pomoči potrošnikom pri razumevanju načel krožnega gospodarstva smo partner projekta že četrto leto zapored.

V hipermarketih Mercator smo kupcem ob nakupu petih izdelkov, pakiranih v embalaži Tetra Pak, poklonili 10 paketov recikliranih robčkov Lucart EcoNatural. V treh letih projekta je bilo ob nakupu izdelkov Ljubljanskih mlekarn in Dane na ta način razdeljenih že  22.000 paketov recikliranih robčkov, izdelanih iz kartonskega dela embalaže Tetra Pak.

Smo prvo slovensko podjetje, ki je zaprlo interno snovno zanko odpadne embalaže Tetra Pak. Ostanek odpadne embalaže, ki nastane v proizvodnem procesu, ločeno zberemo in ga posredujemo v namensko recikliranje v papirnico Lucart. Tam iz nje izdelajo recikliran higienski papir, ki ga uporabljamo za interne namene.

Kot vodilna mlekarna in največji grosist z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji se zavedamo, da je mleko veliko darilo narave in smo zato še posebej skrbni pri ohranjanju naravnega okolja. Učinkovito ravnanje z okoljem je tudi ena izmed naših pomembnejših strateških usmeritev.

environmental-protection-326923_1920

Skrb za kakovost in varnost izdelkov je naš vsakdanjik; nenehno posodabljamo opremo in skrbimo za čim manjše vplive našega delovanja na okolje. Pri tem nas vodi zavzetost naših sodelavcev in zadovoljstvo kupcev ter potrošnikov.

Prav zato smo ponosni član Eko iniciative; skupnosti slovenskih podjetij in ustanov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno.  Ta zajema tri izdelčne stebre objektne higiene: higienski papir in tekoča mila, profesionalna čistila in vreče za odpadke.

Verjamemo, da nas na tem področju prav majhni koraki lahko pripeljejo daleč na poti k trajnostnemu delovanju v prihodnosti.