Na Okoljskem srečanju Eko sklada in časnika Finance smo se v konkurenci 21 podjetij potegovali za eno od treh nagrad. Postali smo zmagovalec v kategoriji okolju prijazno podjetje.

V zadnjih letih so v varovanje okolja vložili več kot dva milijona evrov. Z naložbami so izboljšali okoljski odtis, optimizirali poslovne procese, jih dodatno avtomatizirali in izboljšali energetsko učinkovitost, okoljska politika podjetja pa je sestavni del integriranega sistema vodenja,” so ob tem zapisali v časniku Finance.

Veseli smo nagrade, ki je prišla ravno v času, ko smo naša dolgoletna neprekinjena prizadevanja združili pod krovno blagovno znamko družbene odgovornosti S posluhom za jutri. Nagrada potrjuje, da tisto, kar govorimo, v praksi tudi izvajamo. Ob tem gre zahvala predvsem našim sodelavcem in pa lastnikom, ki imajo posluh za investicije, katerih učinki niso usmerjeni izključno v poslovne rezultate, pač pa tudi v okolje in družbo,” je povedal Tomaž Žnidarič, direktor družbe.

Ljubljanske mlekarne na področju izboljšanja okoljskega delovanja sledimo ključnim ciljem, ki so del naše politike kakovosti, zagotavljanja varnih živil, varnosti in zdravja pri delu in varovanja okolja:

  • Zmanjšujemo vplive na okolje in si prizadevamo za racionalno rabo energentov: načrtujemo in uvajamo nove tehnologije in izdelke v skladu z načeli varovanja okolja, odgovorno obvladujemo vse pomembne okoljske vidike in si prizadevamo za racionalno rabo vseh energentov.
  • Delujemo skladno z veljavno zakonodajo: na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti živil, varnosti in zdravja pri delu ter ravnanju z okoljem.

Ustrezno obvladovan sistem ravnanja z okoljem potrjuje mednarodni certifikat ISO 14001:2015 in smo tudi prvo živilsko podjetje, ki je vpisano v register EMAS. Letna poročila oziroma dokazila o dejavnostih podjetja za izboljšanje okoljskega delovanja in zavesti podjetja so razvidna iz naše Okoljske izjave. V letu 2018 smo naša okoljska prizadevanja

Naši dosežki od uvedbe certifikata EMAS:

elektrika: količina porabljene elektrike na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 6,3 % nižja kot v letu 2013

para: količina porabljene pare na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 9,3 % nižja kot v letu 2013

voda: količina porabljene vode na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 0,5 % nižja kot v letu 2013

mešani komunalni odpadki: količina nastalih odpadkov na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 46,7 % nižja kot v letu 2013

Mleko je veliko darilo narave in v Ljubljanskih mlekarnah smo zato še posebej skrbni pri ohranjanju naravnega okolja. Učinkovito ravnanje z okoljem je tudi ena izmed pomembnejših strateških usmeritev.

 

Na področju izboljšanja okoljskega delovanja podjetja sledimo ključnim ciljem, ki so del naše politike kakovosti, zagotavljanja varnih živil, varnosti in zdravja pri delu in varovanja okolja:

  • Zmanjšujemo vplive na okolje in si prizadevamo za racionalno rabo energentov: načrtujemo in uvajamo nove tehnologije in izdelke v skladu z načeli varovanja okolja, odgovorno obvladujemo vse pomembne okoljske vidike in si prizadevamo za racionalno rabo vseh energentov.
  • Delujemo skladno z veljavno zakonodajo: na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti živil, varnosti in zdravja pri delu ter ravnanju z okoljem.

Ustrezno obvladovan sistem ravnanja z okoljem potrjuje mednarodni certifikat ISO 14001:2015 in smo tudi prvo živilsko podjetje, ki je vpisano v register EMAS. Letna poročila oziroma dokazila o dejavnostih podjetja za izboljšanje okoljskega delovanja in zavesti podjetja so razvidna iz naše Okoljske izjave.

Naši dosežki od uvedbe certifikata EMAS:

elektrika: količina porabljene elektrike na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 6,3 % nižja kot v letu 2013

para: količina porabljene pare na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 9,3 % nižja kot v letu 2013

voda: količina porabljene vode na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 0,5 % nižja kot v letu 2013

mešani komunalni odpadki: količina nastalih odpadkov na 1000 l predelanega mleka v letu 2017 je bila za 46,7 % nižja kot v letu 2013

slovenija 04.07.2018, nakupovalna polica z bio izdelki, foto: Anže Petkovšek

Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in je najbolj naraven, so definicijo ekološke pridelave zapisali pri Evropski komisiji.

Med izdelki Ljubljanskih mlekarn je iz ekološkega mleka izdelana letošnja novost, jogurt Mu Bio s 3,2 % mlečne maščobe, ki so ga potrošniki dobro sprejeli.

Na rast ekološke pridelave hrane vpliva predvsem rast povpraševanja po njej. Globalno se potrošniki vse bolj usmerjajo k zdravju in dobremu počutju, zanima jih, od kod prihaja in kako je proizvedena hrana, ki jo uživajo. Prav tako imajo večji dostop do informacij, na podlagi katerih se odločajo o nakupu, kot kadar koli prej. Ekološko pridelana hrana jim nudi zagotovilo za to. Evropska unija je druga največja regija na svetu, takoj za ZDA, po potrošnji ekološko pridelane hrane. Industrija ekološke hrane je donosen trg, ki raste. Vodilni trg v Evropi je Nemčija z 11-odstotnim deležem svetovne ekološke prodaje, sledi ji Francija s sedemodstotnim deležem. Najvišjo raven porabe ekološke hrane na prebivalca imajo v Švici in na Danskem. Evropski potrošniki smo visoko ozaveščeni glede ekološko pridelane hrane in aktivno iščemo takšne izdelke. In čeprav je prodaja v razcvetu, ekološka pridelava še ne dosega povpraševanja: ekološka kmetijska zemljišča redko presegajo 15 % odstotkov vseh kmetijskih površin v večini držav.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zadnjih deset let se število kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ekološko kontrolo, v Sloveniji vsako leto poveča. Leta 2016 jih je bilo 3518, kar predstavlja 4,8 % vseh kmetij.

 

Anton Jakljevič, direktor področja odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah
“Naš cilj je, da odkupimo 25.000 litrov ekološko pridelanega mleka na prevzemni dan, kar je 4,5 milijona litrov na leto. To je glede na trenutno prirejo ekološkega mleka v Sloveniji velika številka, glede na neizkoriščene možnosti na prodajnem trgu pa prav gotovo ne.”

Predlani smo v Sloveniji namolzli šest milijonov litrov ekološkega mleka, od tega 5,8 milijona litrov kravjega. Ocena* za leto 2016 je 6,3 milijona, za leto 2017 pa 6,7 milijona litrov. Toliko mleka Ljubljanske mlekarne odkupijo v manj kot petnajstih dneh. Predvideva se nadaljnja rast, saj trg ekomleka raste in predstavlja veliko priložnost tako za rejce kot tudi za predelovalce.

*Podatki o realiziranih količinah v času priprave prispevka še niso bili na voljo.

Podpis_zaveze_EKO23_anpe_171018

Ljubljanske mlekarne smo z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije podpisale družbeno odgovorno zavezo S posluhom za jutri, s katero se obvezujemo, da bomo do konca leta 2020 vsako leto odkupile 5 milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka, kar je le malo manj, kot ga trenutno uspejo pridelati vsi slovenski ekološki rejci skupaj. S 1. decembrom bomo tudi dvignili odkupno ceno za ekološko mleko: znašala bo 13 centov več od odkupne cene konvencionalnega mleka v enakem obdobju.

Z zavezo izražamo podporo in spodbudo ekološki pridelavi mleka v Sloveniji, kupcem pa v času, ko so police polne mlečnih izdelkov iz tujine, nudimo boljšo možnost izbire med proizvodi domače ekološke pridelave. Ekološko kmetijstvo tudi pri nas iz leta v leto raste in pridobiva na pomenu, vendar pa so spodbude pridelovalcem več kot potrebne.

“Ljubljanske mlekarne se zavezujemo, da bomo do konca leta 2020 odkupile 5 milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka letno.”

»Prireja mleka je ena pomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. Na področju pridelave ekološkega mleka imamo še velike rezerve, saj povpraševanje raste. Veliko mleka z ekoloških kmetij se še vedno oddaja kot konvencionalno pridelanega. Zato se mi zdijo pobude o vertikalnem povezovanju na področju ekološkega kmetijstva zelo pomembne. Po eni strani zagotavljajo dolgoročnejši odkup in stabilnejše poslovanje za kmete, na drugi strani pa kakovostno in zagotovljeno surovino lokalnega izvora za živilskopredelovalne obrate. Ministrstvo bo tudi naprej spodbujalo ekološko pridelavo in predelavo mleka v okviru prihodnje kmetijske politike po letu 2020,« je dejala Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ljubljanske mlekarne ekološko pridelano mleko odkupujemo od lani, skupni odkup pa bo letos znašal približno 850 tisoč litrov. Opažamo, da trg ekomleka raste in ustvarja priložnosti tako za rejce, kot tudi za mlekarsko industrijo. V stroki ob tem opozarjajo, da je za nadaljnji razvoj, ki bo omogočil sledenje trendom v tujini, nujna podpora domačim pridelovalcem, ki bi se morala izražati tudi v izboljšanju sistemskih pogojev v panogi. Lani smo v Sloveniji namolzli 6.051 ton ekološkega mleka, od tega 5.714 ton kravjega mleka, kar predstavlja malo manj kot 1% od skupnega namolženega mleka v Sloveniji.

V Ljubljanskih mlekarnah smo se zato odločili, da se kot prvo podjetje v mlekarski industriji javno zavežemo k letnemu odkupu slovenskega ekološkega mleka in z dejanjem opozorijo na izjemen pomen ekološke pridelave mleka. V želji, da bi zgledu sledila tudi druga podjetja v prehrambni industriji, smo to storili s podpisom zaveze S posluhom za jutri: »K povečanemu odkupu ekološkega mleka smo se zavezali, da bi spodbudili kmetovalce in vse, ki lahko vplivajo na izboljšanje pogojev za prehod na ekološko pridelavo mleka. To je naša želja, saj potrošniki iščejo slovenske ekološke mlečne izdelke, ki pa jih brez zadostnih količin domačih surovin ne moremo zagotavljati. Po drugi strani je to tudi naša dolžnost. Kot največja slovenska mlekarna želimo podpreti prirejo, ki ima posluh za okolje in ljudi. Prepričan sem, da bi med uvoženim in slovenskim ekološkim jogurtom oziroma mlekom na trgovski polici vsi raje izbrali domačega,« je ob podpisu zaveze povedal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.

Podpis_zaveze_EKO13_anpe_171018

Petkratno povečanje odkupa velikega pomena za povečano prirejo

Ekološko kmetijstvo pomembno vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja, neobremenjenosti površin, ekosistemov in ljudi, ki uživajo tako pridelano hrano. Sistem ekološkega kmetovanja je oblikovan tako, da temelji na rednem izvajanju nadzora nad pridelavo in predelavo pridelkov, s čimer se zagotavlja visoka raven kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov. »V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije pozdravljamo odločitev Ljubljanskih mlekarn, ki se bo odražala v precejšnjem povečanju povpraševanja po slovenskem ekološkem mleku. Člane bomo spodbujali k večji prireji, da bomo lahko otipljivo prispevali k zviševanju samooskrbe z ekološkim mlekom,« je pojasnila Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in sopodpisnica zaveze S posluhom za jutri.

Ekološko kmetijstvo je najbolj učinkovit agrarni ukrep za zaviranje podnebnih sprememb in zmanjševanje ogljičnega odtisa, katerih grožnje so pred kratkim predstavili strokovnjaki Združenih narodov. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka, zato v dejavnosti prednosti vidi tudi koroški ekološki kmetovalec Gašper Dajčman, ki se je v postopek certificiranja ekološkega kmetovanja vključil leta 2016. »Za prehod na ekološko kmetovanje sem se odločil, ker je to naravi najbolj prijazen način kmetovanja, najmanj obremenjuje okolje, hkrati pa predpostavlja udobje živali na kmetiji in pridelavo najbolj kakovostne krme. Le tako so živali zdrave, mleko pa kakovostno. V Sloveniji je na hribovsko-gorskem območju veliko kmetov, ki pridelujejo mleko, vendar zaradi višjih stroškov težje konkuriramo velikim evropskim pridelovalcem. V ekološki pridelavi mleka vidim priložnosti in prepričan sem, da je bila odločitev o preusmeritvi pravilna,« je pojasnil Dajčman, ki pridela 500 litrov mleka na dan, letno pa ga Ljubljanskim mlekarnam proda 150.000 litrov.

eko_iniciativa

Poznate embalažo Tetra Pak? Narejena je iz kartona, ki ga izdelujejo iz lesa, naravnega in obnovljivega vira, pri njeni izdelavi pa uporabljajo pretežno obnovljive vire energije.

Kar 75 % embalaže Tetra Pak je narejene iz kartona, ki ga je mogoče reciklirati. Kako to poteka? Embalažo Tetra Pak po uporabi odložimo v rumeni zabojnik. Ker je ločeno zbrana, jo v papirnicah lahko reciklirajo in iz nje izdelajo nove uporabne izdelke, kot so reciklirani robčki in brisačke. Na ta način karton iz embalaže kroži v več različnih izdelkih, s čimer pripomoremo k ohranjanju lesa, dragocenega naravnega vira.

Decembra z nakupom izdelkov v embalaži Tetra Pak do brezplačnih 10 paketov recikliranih robčkov

  • V hipermarketu Mercator kupite hkrati 5 izdelkov Ljubljanskih mlekarn (Alpsko mleko, sveži izdelki Mu) ali Dane (sokovi, nekaterji, pijače) v 0,75-, 1- ali 1,5-litrski embalaži Tetra Pak.
  • Shranite račun oziroma kupon, ki se ob nakupu izpiše na računu.
  • Darilo prevzemite na informacijskem pultu ali tik tak blagajni s predložitvijo računa.

Aktivnost nagrajevanja nakupov poteka v vseh hipermarketih Mercator od 30. 11. do 30. 12. 2018 oziroma do razdelitve vseh daril. Darilo prejmete na info pultu ali tik tak blagajni ob predložitvi kupona, ki se izpiše na računu ob nakupu. Število daril je omejeno.

Partnerji akcije so Ljubljanske mlekarne, Dana, Eko iniciativa, Mercator in Tetra Pak. 

 

David_Vicic1_anpe_310518

David Vičič iz Zarečice pri Ilirski Bistrici je še pred šestimi leti delal v proizvodnem podjetju, zdaj pa letno odda 70 tisoč litrov ekološkega mleka Ljubljanskim mlekarnam.

 

“Starejše generacije se težje odločajo za ekološko kmetovanje, mlajše dosti lažje.”

Njegova zgodba se razlikuje od zgodb večine izmed več kot 2000 slovenskih dobaviteljev mleka Ljubljanskim mlekarnam. Na kmetiji se ni rodil, niti ni postal mladi gospodar, ker bi mu oče prepustil kmetijo. Kmetoval je njegov stric in mu že kot majhnemu otroku obljubljal, da mu bo kmetijo zapustil. Obljuba iz otroštva je prerasla v željo. »Stric mi je nazadnje zares zapustil kmetijo, kamor sem se preselil šele pred šestimi leti. Pred tem sem študiral v Ljubljani in bil zaposlen v proizvodnem podjetju. Kandidiral sem za mladega prevzemnika, dobil subvencijo in tako izpolnil svojo dolgoletno željo,« nam je zaupal David.

Na družinski kmetiji mu pomagajo žena, tast in starejša izmed treh otrok. »Najmlajši, štiriletnik, ta nam je vedno v moralno podporo,« pravi David, ki na vprašanje o dopustu odgovarja z nasmeškom. »Otroci so sicer šli na morje, a verjeli ali ne, po nekaj dneh so si želeli nazaj. To je nekako razumljivo – poglejte, kaj pa jim tu manjka?« Ob pogledu na pašnike in neskončno zelenje, ki se streljaj od Ilirske Bistrice razteza v vse smeri neba, mu težko oporekamo.

“Mislim, da bo konvencionalna pridelava počasi začela stagnirati.”

Od lanskega leta s certifikatom
Stričeva kmetija je bila konvencionalna in takšno je tudi prevzel. »Pričel sem s kravami dojiljami, nato sem se odločil za molznice. Iskal sem nišo, da bom preživel štiričlansko družino. Istočasno pa sem že razmišljal o ekološki usmeritvi.« Ko je spoznal ekološkega rejca iz okolice, se je podrobneje pozanimal o ekološki prireji mleka. Tudi odkupna cena ekološkega mleka je bila tedaj privlačna in tako se je začelo: leta 2015/2016 je bil prvo leto v preusmeritvi, lani pa je pridobil ekološki certifikat.

Največji izziv preusmeritve je bila velikost kmetije, saj leži sredi vasi in je bila omejena s prostorom: največ truda so tako vložili v prosto rejo, da so živalim omogočili dovolj prostora za gibanje. To je ena glavnih razlik med konvencionalno in ekološko prirejo mleka: pri slednji morajo biti krave sedem do osem mesecev na leto na prosti paši. Ob tem morajo uživati ekološko krmo, kmet ne sme uporabljati razkužil, herbicidov, gnojila morajo biti naravna ali z lastne kmetije, enako je s čistili. »Za kmeta to pomeni več dela. Je pa zato kakovost mleka mnogo boljša. Čedalje več ljudi to ceni in so pripravljeni za takšno, bolj zdravo hrano, plačati malo več,« razloži rejec.

David_Vicic8_anpe_310518

Strah povsem neosnovan
Prehod na ekološko kmetovanje spodbujata dve strani: država s pomočjo subvencij, v Davidovem primeru pa tudi odkupovalec, Ljubljanske mlekarne. Višja odkupna cena za ekološko mleko je po mnenju pridelovalcev ključnega pomena, glede na odstotek ekoloških kmetij v Sloveniji pa bi bile državne subvencije lahko višje. »Pogoji za prehod so sicer zahtevni, a to ni razlog, da se ne bi odločil za to. Nekateri se bojijo birokracije in vodenja papirjev; a če imaš urejeno, to sploh ni nobena težava. Pomembna se mi zdi miselnost vsakega posameznika. Pogosto gre predvsem za strah pred spremembo,« meni David, ki namerava svojo dejavnost širiti. Na ministrstvo je že vložil zahtevo za novogradnjo hleva in trenutno čaka na odločbo. V tem času je podedoval še eno kmetijo in obe združil. »Verjamem, da je s tako veliko kmetijo mogoče lepo preživeti,« zaključi Zarečičan.