Vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah Maja Kalan Pongrac je ob tem izpostavila, da »Ljubljanske mlekarne že vrsto let odločno korakamo po poti postopnega zmanjševanja svojega ogljičnega odtisa, saj se zavedamo, da mora prav vsako podjetje premisliti svoje poslovne procese tudi z vidika okoljske odgovornosti«. Ljubljanske mlekarne s tem v mislih že vrsto let za svoje izdelke uporabljamo kartonsko embalažo Tetra Pak. Ta je pretežno narejena iz naravnih obnovljivih virov (les) in jo je mogoče v celoti reciklirati. Vodja korporativnega komuniciranja je ob tem poudarila, da »smo v Ljubljanskih mlekarnah prvi v Sloveniji zaprli interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak, na kar smo zelo ponosni. Od uvedbe certifikata EMAS, ki smo ga prejeli kot prvo podjetje v živilsko-predelovalni panogi, vztrajno zmanjšujemo emisije v okolje, nadzorujemo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imamo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen premišljen sistem ločevanja odpadkov.« Tetra Pak kartonska embalaža na Mu in Ego jogurtih že vrsto let pomaga manjšati vpliv podjetja na okolje, tokrat pa smo njeno učinkovitost dopolnili še z bolj enostavnim odpiranjem pokrovčka. Nov Tetra Top® bo uporabnikom izdelka namreč omogočil lahkotno odpiranje z enim samim zasukom.

Dina Epifanova, vodja trajnostne preobrazbe iz družbe Tetra Pak, je na posvetu povedala: »Z Ljubljanskimi mlekarnami odlično sodelujemo že leta. Njihovi jogurti Mu in Ego so edini slovenski jogurti v Tetra Pak embalaži, ki jo pretežno sestavlja obnovljiv material. Letos bomo jogurtom dodali še nov način odpiranja, ki bo enostavnejši za uporabo. Dodajam še, da je naša kartonska embalaža preprosta za recikliranje. Po uporabi embalažo enostavno sploščimo, tako da zavzame zelo malo prostora v zabojniku. Sortiranje in razvrščanje sta zato enostavnejša. Oznaka FSC™ na embalaži pa zagotavlja, da je karton narejen iz lesa, pridobljenega iz odgovorno upravljanih gozdov. Nenehno pogozdovanje namreč nadomešča vsako posekano drevo.«

Predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik je v svoji razpravi izpostavila, da je zelo pomembno kontinuirano ozaveščanje: »Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno prihaja do težav pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat. Odpadna embalaža pa kljub vedno večjemu ozaveščanju, recikliranju in Evropski direktivi še vedno ostaja ena od največjih onesnaževalcev okolja. Zato je pomembno, da še naprej in še glasneje ozaveščamo ljudi, organiziramo akcije, informiramo … Vse to so, gledano dolgoročno, uspešni ukrepi.«

Marko Gajič, predsednik komisije za ekologijo pri Slovenski potapljaški zvezi, pa je na posvetu dodal, »da v zadnjem času v vodah prevladujejo odpadki, ki so posledica vandalizma in objestnosti, kot so prometni znaki, kolesa, klopi, pločevinke, steklenice, nakupovalni vozički, baterije, varovalke … Čistilne akcije se izvajajo že približno 30 let – od takrat do danes se je veliko obrnilo na boljše. Vendar še vedno vsako leto iz vode potegnemo okoli 5 ton odpadkov. Načini in vrste onesnaževanja se namreč stalno spreminjajo. V odtoke odtekajo kemične snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo za umivanje … Potrebno se je zavedati, da je čiščenje odpadnih voda namenjeno zmanjševanju organskega onesnaženja in ne eliminaciji nevarnih snovi.«

Ljubljanske mlekarne smo v sodelovanju z dolgoletnim poslovnim partnerjem DS Smith izboljšale komercialno in transportno embalažo sladoledov Maxim Premium. Več o novonastali funkcionalni in trajnostni rešitvi, ki omogoča, da za transport omenjenih izdelkov potrebujemo kar 42 manj tovornjakov in s tem proizvedemo manj emisij CO2, si preberite v nadaljevanju.

Sladoledi na palčki so zaviti v folijo, ki izdelek ščiti, hkrati pa omogoča, da ga potrošnik zlahka prepozna. S folijo pa se zgodba o embalaži pri sladoledih še ne zaključi. Iz naše tovarne sladoledi do trgovcev prispejo v t. i. transportni embalaži oz. preprosto rečeno v kartonih. Nekatere sladolede na palčki pa ponujamo tudi v družinskem pakiranju. Ta kartonska škatlica – vmesni člen med folijo in kartonom – pa se imenuje komercialna embalaža.

Z embalažnimi strokovnjaki podjetja DS Smith iz razvojnega PackRight centra Brestanica smo si pri iskanju novih rešitev zadali osnovni cilj razvoja komercialne embalaže; enostavno za potrošnike. Pameten dizajn in varnost sta ključnega pomena, da embalaža postane bolj dostopna in trajnostna. Konstrukcija komercialne embalaže je oblikovana na način, da jo potrošniki lahko zelo enostavno odprejo.

Sočasno z oblikovanjem komercialne embalaže se je razvijala tudi transportna embalaža, ki služi varni dostavi sladoleda do trgovin. Tako smo izboljšali pakiranje ter zmanjšali porabo in s tem stroške embalažnega materiala.

Novonastalo pakiranje je prilagojeno našim logističnim procesom – velikosti palete, nalaganju in skladiščenju. Z izboljšanimi dimenzijami nam omogoča shranjevanje več izdelkov v transportni škatli. Posledično lahko na posamezni paleti transportiramo 72 sladoledov več, s čimer pomembno prispevamo k zmanjšanju onesnaženja okolja.

Nova, bolj ekološka embalaža namreč dosega merljiv trajnosten rezultat: za transport izdelkov bo sedaj na cesti 42 tovornjakov manj, kar pomeni bistveno zmanjšan izpust emisij CO2. Prav tako bo zaradi večjega števila izdelkov na paleti in premišljene konstrukcije transportne embalaže 555 manj manipulacij s paletami, zmanjšali pa se bodo tudi stroški transporta.

S širjenjem ključnih sporočil kampanje in sodelovanjem pri raznolikih promocijskih aktivnostih bomo ambasadorji kampanje sodelovali pri dvigu prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko razvite, kreativno naravnane in zelene države. Pomagali bomo pri gradnji podobe Slovenije kot destinacije zanimivih investicijskih priložnosti in perspektivnega gospodarskega sodelovanja ter pri promociji stabilnega, naprednega poslovnega okolja in prebojnih rešitev slovenskega gospodarstva.

V Ljubljanskih mlekarnah smo ponosni in veseli, da smo del družine ambasadorjev »Green. Creative. Smart.«, ki jo sestavljajo še:

V decembru se je začela izobraževalna kampanja o recikliranju in krožnem gospodarstvu embalaže Tetra Pak, namenjena izboljšanju ozaveščenosti potrošnikov o recikliranju in krožnem gospodarstvu te vrste embalaže.

Ljubljanske mlekarne v sodelovanju s Tetra Pakom, Dano, Valtexom/Eko iniciativo in Lucartom spodbujamo kupce k pravilnemu odlaganju Tetra Pak embalaže. Če jo po uporabi odložimo v rumeni zabojnik, s tem omogočimo njeno recikliranje in izdelavo novih, uporabnih izdelkov, kot so higienski papirnati izdelki.

Kot vodilna mlekarna in največji grosist z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji se zavedamo, da je mleko veliko darilo narave in smo zato še posebej skrbni pri ohranjanju naravnega okolja. Učinkovito ravnanje z okoljem je tudi ena izmed naših pomembnejših strateških usmeritev.

Na Okoljskem srečanju Eko sklada in časnika Finance smo se v konkurenci 21 podjetij potegovali za eno od treh nagrad. Postali smo zmagovalec v kategoriji okolju prijazno podjetje.

“V zadnjih letih so v varovanje okolja vložili več kot dva milijona evrov. Z naložbami so izboljšali okoljski odtis, optimizirali poslovne procese, jih dodatno avtomatizirali in izboljšali energetsko učinkovitost, okoljska politika podjetja pa je sestavni del integriranega sistema vodenja,” so ob tem zapisali v časniku Finance.

“Veseli smo nagrade, ki je prišla ravno v času, ko smo naša dolgoletna neprekinjena prizadevanja združili pod krovno blagovno znamko družbene odgovornosti S posluhom za jutri. Nagrada potrjuje, da tisto, kar govorimo, v praksi tudi izvajamo. Ob tem gre zahvala predvsem našim sodelavcem in pa lastnikom, ki imajo posluh za investicije, katerih učinki niso usmerjeni izključno v poslovne rezultate, pač pa tudi v okolje in družbo,” je povedal Tomaž Žnidarič, direktor družbe.

Ljubljanske mlekarne na področju izboljšanja okoljskega delovanja sledimo ključnim ciljem, ki so del naše politike kakovosti, zagotavljanja varnih živil, varnosti in zdravja pri delu in varovanja okolja:

• Zmanjšujemo vplive na okolje in si prizadevamo za racionalno rabo energentov: načrtujemo in uvajamo nove tehnologije in izdelke v skladu z načeli varovanja okolja, odgovorno obvladujemo vse pomembne okoljske vidike in si prizadevamo za racionalno rabo vseh energentov.
• Delujemo skladno z veljavno zakonodajo: na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti živil, varnosti in zdravja pri delu ter ravnanju z okoljem.

Ustrezno obvladovan sistem ravnanja z okoljem potrjuje mednarodni certifikat ISO 14001:2015 in smo tudi prvo živilsko podjetje, ki je vpisano v register EMAS. Letna poročila oziroma dokazila o dejavnostih podjetja za izboljšanje okoljskega delovanja in zavesti podjetja so razvidna iz naše Okoljske izjave. V letu 2018 smo naša okoljska prizadevanja

Mleko je veliko darilo narave in v Ljubljanskih mlekarnah smo zato še posebej skrbni pri ohranjanju naravnega okolja. Učinkovito ravnanje z okoljem je tudi ena izmed pomembnejših strateških usmeritev.

Na področju izboljšanja okoljskega delovanja podjetja sledimo ključnim ciljem, ki so del naše politike kakovosti, zagotavljanja varnih živil, varnosti in zdravja pri delu in varovanja okolja:

• Zmanjšujemo vplive na okolje in si prizadevamo za racionalno rabo energentov: načrtujemo in uvajamo nove tehnologije in izdelke v skladu z načeli varovanja okolja, odgovorno obvladujemo vse pomembne okoljske vidike in si prizadevamo za racionalno rabo vseh energentov.
• Delujemo skladno z veljavno zakonodajo: na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti živil, varnosti in zdravja pri delu ter ravnanju z okoljem.

Ustrezno obvladovan sistem ravnanja z okoljem potrjuje mednarodni certifikat ISO 14001:2015 in smo tudi prvo živilsko podjetje, ki je vpisano v register EMAS. Letna poročila oziroma dokazila o dejavnostih podjetja za izboljšanje okoljskega delovanja in zavesti podjetja so razvidna iz naše Okoljske izjave.

Na rast ekološke pridelave hrane vpliva predvsem rast povpraševanja po njej. Globalno se potrošniki vse bolj usmerjajo k zdravju in dobremu počutju, zanima jih, od kod prihaja in kako je proizvedena hrana, ki jo uživajo. Prav tako imajo večji dostop do informacij, na podlagi katerih se odločajo o nakupu, kot kadar koli prej. Ekološko pridelana hrana jim nudi zagotovilo za to. Evropska unija je druga največja regija na svetu, takoj za ZDA, po potrošnji ekološko pridelane hrane. Industrija ekološke hrane je donosen trg, ki raste. Vodilni trg v Evropi je Nemčija z 11-odstotnim deležem svetovne ekološke prodaje, sledi ji Francija s sedemodstotnim deležem. Najvišjo raven porabe ekološke hrane na prebivalca imajo v Švici in na Danskem. Evropski potrošniki smo visoko ozaveščeni glede ekološko pridelane hrane in aktivno iščemo takšne izdelke. In čeprav je prodaja v razcvetu, ekološka pridelava še ne dosega povpraševanja: ekološka kmetijska zemljišča redko presegajo 15 % odstotkov vseh kmetijskih površin v večini držav.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zadnjih deset let se število kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ekološko kontrolo, v Sloveniji vsako leto poveča. Leta 2016 jih je bilo 3518, kar predstavlja 4,8 % vseh kmetij.

“Ljubljanske mlekarne se zavezujemo, da bomo do konca leta 2020 odkupile 5 milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka letno.”

»Prireja mleka je ena pomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. Na področju pridelave ekološkega mleka imamo še velike rezerve, saj povpraševanje raste. Veliko mleka z ekoloških kmetij se še vedno oddaja kot konvencionalno pridelanega. Zato se mi zdijo pobude o vertikalnem povezovanju na področju ekološkega kmetijstva zelo pomembne. Po eni strani zagotavljajo dolgoročnejši odkup in stabilnejše poslovanje za kmete, na drugi strani pa kakovostno in zagotovljeno surovino lokalnega izvora za živilskopredelovalne obrate. Ministrstvo bo tudi naprej spodbujalo ekološko pridelavo in predelavo mleka v okviru prihodnje kmetijske politike po letu 2020,« je dejala Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ljubljanske mlekarne ekološko pridelano mleko odkupujemo od lani, skupni odkup pa bo letos znašal približno 850 tisoč litrov. Opažamo, da trg ekomleka raste in ustvarja priložnosti tako za rejce, kot tudi za mlekarsko industrijo. V stroki ob tem opozarjajo, da je za nadaljnji razvoj, ki bo omogočil sledenje trendom v tujini, nujna podpora domačim pridelovalcem, ki bi se morala izražati tudi v izboljšanju sistemskih pogojev v panogi. Lani smo v Sloveniji namolzli 6.051 ton ekološkega mleka, od tega 5.714 ton kravjega mleka, kar predstavlja malo manj kot 1% od skupnega namolženega mleka v Sloveniji.

V Ljubljanskih mlekarnah smo se zato odločili, da se kot prvo podjetje v mlekarski industriji javno zavežemo k letnemu odkupu slovenskega ekološkega mleka in z dejanjem opozorijo na izjemen pomen ekološke pridelave mleka. V želji, da bi zgledu sledila tudi druga podjetja v prehrambni industriji, smo to storili s podpisom zaveze S posluhom za jutri: »K povečanemu odkupu ekološkega mleka smo se zavezali, da bi spodbudili kmetovalce in vse, ki lahko vplivajo na izboljšanje pogojev za prehod na ekološko pridelavo mleka. To je naša želja, saj potrošniki iščejo slovenske ekološke mlečne izdelke, ki pa jih brez zadostnih količin domačih surovin ne moremo zagotavljati. Po drugi strani je to tudi naša dolžnost. Kot največja slovenska mlekarna želimo podpreti prirejo, ki ima posluh za okolje in ljudi. Prepričan sem, da bi med uvoženim in slovenskim ekološkim jogurtom oziroma mlekom na trgovski polici vsi raje izbrali domačega,« je ob podpisu zaveze povedal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.

Petkratno povečanje odkupa velikega pomena za povečano prirejo

Ekološko kmetijstvo pomembno vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja, neobremenjenosti površin, ekosistemov in ljudi, ki uživajo tako pridelano hrano. Sistem ekološkega kmetovanja je oblikovan tako, da temelji na rednem izvajanju nadzora nad pridelavo in predelavo pridelkov, s čimer se zagotavlja visoka raven kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov. »V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije pozdravljamo odločitev Ljubljanskih mlekarn, ki se bo odražala v precejšnjem povečanju povpraševanja po slovenskem ekološkem mleku. Člane bomo spodbujali k večji prireji, da bomo lahko otipljivo prispevali k zviševanju samooskrbe z ekološkim mlekom,« je pojasnila Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in sopodpisnica zaveze S posluhom za jutri.

Ekološko kmetijstvo je najbolj učinkovit agrarni ukrep za zaviranje podnebnih sprememb in zmanjševanje ogljičnega odtisa, katerih grožnje so pred kratkim predstavili strokovnjaki Združenih narodov. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka, zato v dejavnosti prednosti vidi tudi koroški ekološki kmetovalec Gašper Dajčman, ki se je v postopek certificiranja ekološkega kmetovanja vključil leta 2016. »Za prehod na ekološko kmetovanje sem se odločil, ker je to naravi najbolj prijazen način kmetovanja, najmanj obremenjuje okolje, hkrati pa predpostavlja udobje živali na kmetiji in pridelavo najbolj kakovostne krme. Le tako so živali zdrave, mleko pa kakovostno. V Sloveniji je na hribovsko-gorskem območju veliko kmetov, ki pridelujejo mleko, vendar zaradi višjih stroškov težje konkuriramo velikim evropskim pridelovalcem. V ekološki pridelavi mleka vidim priložnosti in prepričan sem, da je bila odločitev o preusmeritvi pravilna,« je pojasnil Dajčman, ki pridela 500 litrov mleka na dan, letno pa ga Ljubljanskim mlekarnam proda 150.000 litrov.