01/06/2021
Ob svetovnem dnevu mleka, ki ga obeležujemo 1. junija, Ljubljanske mlekarne z različnimi aktivnostmi skrbimo za krepitev ozaveščenosti o pomenu pridobivanja slovenskega mleka in lokalne samooskrbe. Pot slovenskega mleka od kmetije do domače mize želimo približati tudi otrokom, zato smo izdali privlačno knjižico z naslovom »Ima mleko noge? Bertin vodnik po poti slovenskega mleka«, skupaj s programom Ekošola pa v tem šolskem letu izvajamo projekt Mlekastično. Gre za največji ozaveščevalni projekt za otroke in mladostnike na tem področju, v katerem sodeluje preko 400 mentorjev in 4000 otrok.
Pomen mleka in mlečnih izdelkov v uravnoteženi prehrani ob svetovnem dnevu mleka poudarjajo tudi v Evropskem mlečnem združenju (EDA). »Svetovni dan mleka nas v luči preteklega leta soočanja s pandemijo opominja, da uživajmo v majhnih stvareh, kot sta dober kos sira ali svež jogurt. Danes želimo še bolj osvetliti pomembno vlogo mlečne industrije kot gonilnega gospodarstva podeželskega dela Evrope in širše,« je povedal Alexander Anton, generalni sekretar EDA. Ob tem je spomnil, da je bilo mleko ena izmed dobrin, h kateri so se kupci zatekli ob množičnih nakupih na začetku pandemije. »Potrošnik se je v času negotovosti obračal k znanemu, lokalnemu in tradicionalnemu – mleku. Mlekarne po vsej Evropi so delovale tudi v izrednih razmerah, izziv pa nam je predstavljal predvsem oviran pretok surovin, izdelkov in materialov po enotnem evropskem trgu,« je še dodal.
Največje izzive tudi v prihodnosti vidi v ohranjanju temeljev mlečne industrije, kamor sodijo nemoteno delovanje enotnega trga EU, priznavanje pomena mleka in mlečnih izdelkov v zdravi in uravnoteženi prehrani, podpora mlečnemu sektorju v skupni kmetijski politiki ter proaktivna evropska trgovska strategija. V Ljubljanskih mlekarnah pa k temu dodajamo še pomen trajnostnega prilagajanja poslovanja: »Kot največja slovenska mlekarna se zavedamo, da je napredek slovenske mlečne industrije v smeri ekološkega in trajnostnega v veliki meri odvisen tudi od nas. Mi smo tisti, ki vodimo razvoj, s svojimi količinami pa smo ključna stična točka med slovenskimi kmeti, trgovci in kupci. V zadnjih letih svojo tržno in komunikacijsko veljavo izkoriščamo za usmerjanje v bolj trajnostno delovanje, tako na ravni podjetja kot s podporo pomembnim okoljskim projektom,« je povedala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Pot slovenskega mleka od kmetije do krožnika
S projektom Mlekastično, ki ga izvajamo v partnerstvu s programom Ekošola, otroke in mladostnike izobražujemo, kako pridobivamo slovensko mleko, kako je poskrbljeno za krave mlekarice, kdo so slovenski pridelovalci mleka, kakšen je pomen in vpliv lokalne samooskrbe z mlekom ter o skrbi za živali. »Mlekastično nagovarja tako predšolske otroke, kot tudi srednješolce, zato smo največ pozornosti posvetili zasnovi programa in gradiv za različne starostne skupine. Vesel sem, da nam je to uspelo – z vrtcev in šol prejemamo zelo pozitivne odzive, pa tudi podatek, da se je v projekt vključilo preko 4000 otrok in 400 mentorjev, je izvrsten,« je dejal Gregor Cerar, koordinator programa Ekošola.
Pot mleka od kmetije do krožnika otroci in mladostniki spoznajo na različne načine. »Otroci so vedeli, da krava daje mleko, celotna pot pa jim do sedaj ni bila znana. Poudarek smo dali tudi na skrbi za živali, ki je pomembna za kakovostne izdelke,« je dejala Barbara Škafar iz OŠ Cankova.
Na Biotehniški šoli Maribor pa so dijaki 1. letnika »poskušali ugotoviti, ali ima način reje krav molznic vpliv na prisotnost števila bakterij v mleku in s tem na njegovo kakovost. Dijaki so se naučili, kakšne reje krav molznic poznamo ter kakšne so njihove prednosti in slabosti. Spoznali so tudi, kako se pravilno odvzame vzorec mleka in kako ga moramo hraniti ter se poskusili v laboratorijski diagnostiki,« je povedala Branka Malinger.
Mentorji so pri projektu Mlekastično izpostavili predvsem pomen področja in dobro zastavljen program. »Rada bi pohvalila celoten program. Tema je pomembna in potrebna za naše preživetje in tudi za ohranitev slovenske kulturne krajine,« je dejala Marjeta Trček iz OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.
Ima mleko noge?
Da bi pot mleka čim bolj približale najmlajšim, smo Ljubljanske mlekarne v teh dneh izdale poučno-zabavno knjižico z naslovom »Ima mleko noge? Bertin vodnik po poti slovenskega mleka«. Skozi pripovedovanje kravice Berte in njene uganke otroci odkrivajo, kaj se dogaja za stenami hlevov, mlekarn in trgovin ter spoznajo pot mleka in mlečnih izdelkov od kmetije do domače mize. Knjižica bo razdeljena 11.000 otrokom, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na tej povezavi.
