Tudi letos se v Ljubljanskih mlekarnah pridružujemo projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se vsako leto odvija tretji petek v novembru, ko obeležujemo dan slovenske hrane. Namen vseslovenskega projekta je osveščanje otrok in mladine pa tudi širše javnosti o pomenu zajtrka ter prednostih lokalno pridelanih in predelanih živil slovenskega izvora.
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki na pobudo Čebelarske zveze Slovenije poteka že vse od leta 2011, se bo letos izvedel 19. novembra 2021 pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«, navezujoč se na mednarodno leto sadja in zelenjave.
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla.
V projekt so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi, prav tako pa se mu vsako leto pridružimo tudi številna podjetja.
Poleg tega, da bodo naše mleko in maslo v tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcih in šolah našli številni otroci in mladi, bomo v Ljubljanskih mlekarnah s slovenskim zajtrkom razveselili tudi naše zaposlene.
Ste se kdaj spraševali, kaj cele dneve počnejo prostopašne krave? Seveda se pasejo. Ampak kako se premikajo? Koliko prehodijo? Kako izgledajo vzorci njihovi pašnih poti? Bi lahko iz njih, če bi jih v roke dobili pravi umetniki, nastala umetnost? Sama odlična vprašanja. Imamo tudi odgovore.
Kravja sreča
So prostopašne krave bolj srečne? Skupina britanskih znanstvenikov v svoji študiji trdi, da prosta paša vpliva na počutje krav. Izsledki njihove raziskave nakazujejo, da so krave, ki se prosto pasejo načeloma bolj samostojne, bolj živahne in nemara tudi bolj vitalne. Vsekakor pa so bolj pristne in bolj svobodne.
Ampak kaj res cele dneve počnejo prostopašne krave?
Pasejo se. Vsak dan povprečno prehodijo 3 kilometre, vmes tudi večkrat počivajo. Ko stojijo in hodijo, jedo travo. Ko se zleknejo, prežvekujejo. In tako cel dan. Spijo leže.
Kravje poti
Krave se pasejo v čredah. Večina jih sledi vodnicam črede, tistim z zvoncem. Po kakšnem ključu vodnice izbirajo svoje poti, ostaja misterij. Sklepamo, da se pašnika lotevajo nekako sistematično, da iščejo mlado travo, ki jim najbolj tekne. Da kolobarijo po pašni površini. To bi bilo skladno s splošno logiko narave.
Eksperiment, ki je postal umetniški projekt
Ker nas je zanimalo kako izgleda svoboda prostopašnih krav, smo se obrnili na družino Strel s kmetije Na Kalu v Idrijskih Krnicah, ki redno dobavljajo mleko Ljubljanskim mlekarnam. Peterico krav iz celotne črede smo opremili z GPS sledilniki. S posebnimi ovratnicami, ki so vsako uro javljale natančne mikrolokacije znotraj pašnika. Iz dobljenih koordinat smo nato s pomočjo satelitskih posnetkov sestavili vzorce njihovih prostopašnih poti. Tako je začela nastajati Mumetnost – umetniška interpretacija vseh lepot proste paše in vseh dobrot pristnega mleka, ki medtem nastaja.
5 krav in 5 umetnikov
Liska, Šipka, Bora, Siva in Droha, peterica prostopašnih krav mumetnic s kmetije Na Kalu v Idrijskih Krnicah, je zarisala svoje poti. Z vso mumetniško svobodo, ki jim pritiče. Njihovi vzorci so navdihnili peterico vrhunskih slovenskih umetnikov (Alja Horvat, Natan Esku, Nenad Cizl, Mitja Ficko, Vida Igličar), ki so kravjo mumetnost interpretirali po svoje. Z vso umetniško svobodo, ki jim pritiče. Podrobneje jih lahko spoznajte na spletni www.mumetnost.si
Mumetnost
Mumetnost je umetniški projekt, ki poveličuje svobodo in pristnost. Tako pri kravah, kot pri ljudeh. Mumetnost je testament vsem lepotam proste paše in pristnosti mleka, ki medtem nastaja. Mumetnost je vse kar je prav in se spodobi. In še vse kar je dobro. Razstava bo na ogled od 8. novembra do 6. decembra 2021 v galeriji EX Arte na Židovski ulici v Ljubljani, od 12. novembra dalje pa tudi na www.mumetnost.si. Paša za oči. Vstop je prost. Za vse. Klik stran.
Pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so že tretje leto zapored pripravili katalog živil izboljšane sestave, ki odraža prizadevanja in doprinos živilske industrije k spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov. Ponosni smo, da so se v omenjeni nabor uvrstili tudi številni izdelki Ljubljanskih mlekarn – kateri to so in kakšne so njihove prehranske prednosti, si preberite v nadaljevanju.
Z namenom potrošnikom približati ponudbo izdelkov z izboljšano hranilno sestavo in olajšati izbiro v skladu s potrebami sodobnega načina življenja so v katalogu predstavljena nova ali obstoječa živila, ki imajo spremenjeno ali prilagojeno sestavo – manj sladkorja, soli, nasičenih maščob ali več prehranske vlaknine, vitaminov in/ali mineralov.
Živila so v katalogu razdeljena v 11 kategorij, med katerimi so tudi mlečni izdelki. V nabor živil z izboljšano hranilno sestavo so bili uvrščeni naslednji izdelki Ljubljanskih mlekarn:
Mu muki skuta: Sadna skuta je na voljo v dveh okusih (borovnica in malina) in ima naravno visoko vsebnost beljakovin ter je vir kalcija in vitamina D. Izdelek nosi znak »Izbrana kakovost«.
Jogurt Mu Natur: Sadni jogurt je na voljo v več okusih (jagoda, borovnica, breskev-mango) in je pripravljen samo iz jogurta in sadja. Ne vsebuje dodanih sladkorjev, ampak le naravno prisotne sladkorje in nosi znak »Izbrana kakovost«.
Siggi’s skyr naravni: Izdelek je brez maščob in ima visoko vsebnost beljakovin.
Siggi’s skyr sadni: Zgoščeni jogurt z visoko vsebnostjo beljakovin je na voljo v dveh okusih (vanilja in malina) in ne vsebuje barvil.
Ego multivitamin: Napitek na osnovi sirotke je na voljo v treh okusih (mango-ananas, pomaranča-limona, črni ribez-banana). Vitamini A, D, B6, folna kislina (B9), B12, ter minerala cink in selen imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Kot v uvodniku kataloga poudarja strokovna ocenjevalna komisija, predstavljena prehransko izboljšana živila sama po sebi ne prinašajo koristi za zdravje, vendar pa njihovo uživanje v okviru raznovrstne in uravnotežene prehrane podpira izbire in prehranske potrebe zdravega aktivnega posameznika.
Preoblikovanje sestave živil je sicer del nacionalnega programa Dober tek Slovenija, s katerim želi država vplivati na izboljšano ponudbo zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z deležniki v živilskopredelovalni industriji. S tem se povečuje dostopnost omenjenih živil, hkrati pa se z ustreznim označevanjem in uporabo prehranskih trditev potrošnike seznanja z njihovimi prehranskimi prednostmi.
Ljubljanske mlekarne smo v sklopu našega družbeno odgovornega delovanja S posluhom za jutri finančno podprle projekt »Kam tečejo vode naših ledenikov« Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje, kam odtekajo vode iz Triglavskega ledenika. Ekipa raziskovalcev se je na sončen septembrski petek, 10. 9. 2021, odpravila na Kredarico, kjer je opravila začetni del raziskave.
Da bi lahko sledili vodi, ki odteka s Triglavskega ledenika in se pretaka skozi kraško podzemlje, je treba izvesti sledilne poskuse, ki vključujejo dve ključni aktivnosti. Prva je injiciranje sledila, druga pa vzorčenje vode na izvirih za ugotavljaje pojava sledila.
Septembrska raziskovalna odprava, ki smo se ji v barvah Alpskega mleka pridružili tudi mi, je potekala pod vodstvom mag. Mihe Pavška z GIAM ZRC SAZU, ki je velik poznavalec Triglavskega ledenika, saj ga preučuje že več desetletij. Naloga odprave je bila izvesti injiciranje sledila. Uporabili so sledilo uranin, ki je neškodljivo zdravju in okolju, ter ga vbrizgali v eno od razpok na spodnjem robu Triglavskega ledenika.
Obdobju po injiciranju sledijo vzorčenja vode za analizo pojava sledila na izvirih in vodotokih na štirih lokacijah v okoliških dolinah. Analize vzorcev bodo nato izvedli v Kemijskem analitskem laboratoriju na Inštitutu za raziskovanje krasa (IZRK).
Izsledke raziskave bomo po njenem zaključku (predvidoma do konca leta 2021) predstavili javnosti.
Preučevanje slovenskih ledenikov v okviru GIAM sicer poteka že vse od leta 1946. Ena njihovih ključnih nalog, ki je prerasla v poslanstvo, je vsakoletno spremljanje in merjenje Triglavskega ledenika. Letošnje meritve, ki potekajo v okviru longitudinalne študije, so bile izvedene teden dni pred zgoraj omenjeno odpravo in so pokazale, da je površina ledenika znašala 2,7 hektarja. Rezultat je za 1,4 hektarja večji kot lani, kar pa je bilo po oblini snežni sezoni tudi pričakovati. Letošnje meritve tako ne spremenijo dejstva, da zaradi podnebnih sprememb Triglavski ledenik na dolgi rok izginja.
Sodelovanje Ljubljanskih mlekarn z GIAM SRC SAZU sicer sega že v leto 2016, ko smo omogočili razstavo o Triglavskem ledeniku, ki je bila uvodoma postavljena na sedežu našega podjetja v Ljubljani, nato pa je prepotovala celo Slovenijo.
Letošnje leto smo se Ljubljanske mlekarne prvič pridružile družbeno odgovorni iniciativi skupine Lactalis ob svetovnem dnevu čiščenja (World cleanup day), v kateri so ekipe iz sestrskih podjetij s celega sveta tokrat čistile že tretjič zapored.
23 naših sodelavcev je tako v petek, 24. 9., s posluhom za jutri ob pomoči nevladne organizacije Ekologi brez meja očistilo okolico Save pri Črnučah v Ljubljani.
World cleanup day je globalna čistilna akcija, ki se je je v letošnjem letu udeležilo več kot 1200 sodelavcev skupine Lactalis s celega sveta.
Gre za nov certifikat, katerega namen in cilj je izboljšanje družbeno odgovornega upravljanja v organizacijah in podjetjih v Sloveniji v odnosu do zaposlenih.
Na slavnostni podelitvi certifikatov Družbeno odgovoren delodajalec je minister za delo Janez Cigler Kralj podelil certifikate prvi generaciji prejemnikov, v kateri je bilo poleg Ljubljanskih mlekarn še 61 podjetji iz vse Slovenije. V imenu našega podjetja je certifikat prevzela Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja.
V potrošniški raziskavi Trusted Brand 2021, ki jo že petnajsto leto izvaja Mladinska knjiga v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje trga in medijev Mediana, sta si nagrado za najbolj zaupanja vredni blagovni znamki prislužila Alpsko mleko v kategoriji »mleko« in Ježek v kategoriji »sladoled«.
Kot vsako leto je bil cilj raziskave ugotoviti, katerim blagovnim znamkam, podjetjem, organizacijam in osebnostim Slovenci najbolj zaupamo. Veseli in počaščeni smo, da sta si omenjeni naziv prislužili kar dve blagovni znamki Ljubljanskih mlekarn. Z ustvarjanjem kakovostnih, svežih in okusnih izdelkov bomo zaupanje porabnikov upravičevali še naprej.
Nagradi »trusted brand« je v imenu Ljubljanskih mlekarn na uradni podelitvi prevzela Špela Kozolc, vodja blagovnih znamk.
S projektom To NI Planica smo na Slovenskem oglaševalskem festivalu osvojili kar štiri nagrade, nagrado pa je prejela tudi komunikacija za Mu čvrsti jogurt.
Slovenci v banjicah sladoledov Planica radi zamrzujemo različne domače dobrote. A ta navada pogosto pripelje do neprijetnih presenečenj. Denimo, da naletiš na zalogo filanih paprik, ko te zamika kepica sladoleda. Zato smo v sodelovanju z agencijo Internavti za blagovno znamko sladoledov Planica razvili preprosto rešitev – serijo nalepk TO NI Planica, za označevanje jedi, ki jih doma zamrzujemo v sladolednih banjicah. S kreativno idejo smo prepričali žirijo Slovenskega oglaševalskega festivala, kjer smo osvojili kar štiri nagrade: srebrno nagrado SOF za Komuniciranje na družbenih omrežjih ter tri zlate – v kategorijah inovativnost, neposredne komunikacije in kreativna uporaba medija. Hvala žiriji in vsem sodelujočim na projektu. Na strani Ljubljanskih mlekarn sta bila gonilo projekta, Matevž Zver, vodja blagovne znamke Planica in Tina Kumelj, direktorica marketinga. Koncept je zasnoval Blaž Kocjančič, kreativni direktor v agenciji Internavti. Za uspešno zasnovo in izvedbo projekta pa so skrbeli Anja Bencik, direktorica projektov v agenciji Internavti, ustvarjalka digitalnih vsebin, Eva Križaj, umetniški direktor Miha Grobler, ter produkcijska hiša Lilt ter Miha Grošelj.
Kampanja je trajala od 10. junija 2020 do razdelitve vseh nalepk v vseh večjih trgovskih verigah po Sloveniji. Ko so vse nalepke pošle, smo ljudem omogočili, da si jih natisnejo doma, na ta način smo ustvarili kampanjo, ki se v resnici nikoli ne konča. Nalepke pa so na voljo še danes na povezavi.
V skupini K4 Zvok je nagrado osvojila tudi kampanja za Mu čvrsti jogurt 1 kg, ki so jo zasnovali v agenciji Herman & partnerji.
Eva Križaj, Internavti in Matevž Zver, Ljubljanske mlekarne. (foto: Žiga Intihar)
Obiskovalcem sejma predstavljamo izdelke, ki so pri letošnjem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v okviru sejma AGRA osvojili 24 medalj in eno posebno priznanje za izjemno kakovost. Na razstavnem prostoru nas je na dan odprtja sejma pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor, skupaj z veleposlanico Republike Francije v Sloveniji Florence Ferrari in ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom.
Naši sodelavci iz oddelka Agrooskrbe na sejmu delijo svoje strokovno znanje s pridelovalci mleka.
Tokratna država partnerica sejma je Francija. Na razstavnem prostoru Taste France predstavljamo svetovno znane sire Président, ki jih izdelujejo naša sestrska podjetja v Lactalis Group.
Velikokrat se srečujemo z dilemami, kam določen odpadek oddati in kaj mednje sodi. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju OEEO) predpisuje posebna Uredba o odpadni električni in elektronski opremi. Postavlja pravila tistega, ki daje na trg, da poskrbi, da se lahko OEEO odda v razgradnjo in nadaljnjo predelavo.
Odpadni hladilniki in zamrzovalne skrinje ne sodijo med mešane komunalne odpadke, saj vsebujejo nekatere nevarne snovi. Ena izmed njih je hladilna tekočina (plin). Gre za kemikalijo, ki se uporablja za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku. Ker sta najpogostejša hladilna plina – CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih – dobro znani ozonu škodljivi snovi in toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov regulirano in skrbno spremljano.
Odpadne hladilnike in zamrzovalnike lahko oddamo na tri različne načine: ob nakupu nove električne in elektronske opreme, v zbirnih centrih skupnega načrta ali izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Pomembno je, da v kolikor je električna in elektronska oprema še uporabna, prednostno poskusimo zagotoviti ponovno uporabo te opreme, preden jo oddamo na načine, opredeljene v nadaljevanju.
1. Ob nakupu električne opreme
Ob nakupu nove električne in elektronske opreme (EEO) ima končni uporabnik pravico, da brezplačno odda OEEO, ki je po namenu uporabe in razvrstitvi v razred EEO enaka dobavljivi EEO, število kosov pa je enako številu kosov dobavljene električne in elektronske opreme.
2. Zbirni centri skupnega načrta
Nosilec skupnega načrta je pripravil tudi pogodbene zbiralnice OEEO, ki lahko brezplačno prevzamejo OEEO od fizičnih ali pravnih oseb. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.
3. Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
Fizična oseba lahko odda OEEO tudi v zbirne centre izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunalno podjetje). Izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki morajo zagotoviti prostor, kjer se OEEO skladišči, preden oddajo nosilcu skupnega načrta ravnanja z električno in elektronsko opremo v nadaljnje ravnanje. Nosilec skupnega načrta zagotovi prevzem preko zbiralcev in odda do obdelovalcev. Odpadna oprema nato potuje v obdelavo ter na koncu zagotavlja skupni načrt, da sestavne dele odpadne opreme predela pri pooblaščenih predelovalcih.
Pomen ločenega zbiranja OEEO
Pomembno je, da OEEO oddamo pravilno in tako omogočimo nadaljnjo predelavo tega odpadka ter ohranjamo naravne vire, varujemo okolje in človeško zdravje.
Znak na levi prikazuje ločeno zbiranje OEEO.
Vse to v okviru skupnega načrta ravnanja z OEEO zagotavlja nosilec skupnega načrta RECIKEL d.o.o. Naj odpadna električna in elektorska oprema na koncu življenjske dobe postane nov vir surovin.
Kaj je novega?
Prijavite se na e-obvestila in boste izvedeli prvi.
![MUmetnost-kravje-poti 2[2]](https://www.l-m.si/wp-content/uploads/2021/11/MUmetnost-kravje-poti-22-960x720.jpg)
![MUmetnost-FB-cover-napoved-1[7]](https://www.l-m.si/wp-content/uploads/2021/11/MUmetnost-FB-cover-napoved-17-960x355.png)
