Pred približno petimi leti je v Sloveniji odmevala afera o prodajalcih domnevno lokalno pridelanega sadja in zelenjave, ki so tega v resnici kupovali na italijanski veletržnici. Afera je bila povod za številne razprave o tem, kako preprečiti slabe prakse, na kakšen način povrniti zaupanje in predvsem, kako pri tem zaščititi potrošnika.
Od takrat se potrošniški trendi obračajo le še bolj v prid naravnemu, lokalni surovini in predelavi, zlasti pa pri tem želijo preglednost in zagotovilo proizvajalcev, da njihove trditve držijo. Na živilskih izdelkih poleg zakonsko obveznih informacij, kot so sestavine, prehranska tabela in rok uporabnosti, najdemo tudi posebne oznake. Te označujejo poreklo, načine ali postopke predelave, nagrade in različne certifikate. Odgovoren potrošnik pa jih mora, v lastno dobro, prepoznati.
Ministrstvo za kmetijstvo pri nas bedi nad sedmimi shemami kakovosti, med njimi so štiri del evropske sheme, kar pomeni, da so predpisane z evropskimi uredbami. Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Vsak, ki se vključi v shemo kakovosti, mora upoštevati jasno določene pogoje, ki so zakonsko predpisani, izpolnjevanje pogojev preverjajo certifikacijski organi. Proizvajalec po uspešno opravljeni kontroli pridobi certifikat, certificirani proizvajalci pa lahko uporabljajo zaščitne znake, ki jih podrobneje predstavljamo v tabeli.
Najnovejša med shemami je Izbrana kakovost, ki jo potrošniki prepoznajo tudi po medijski kampanji Naša super hrana. »Da bi slovenski potrošnik lažje prepoznal lokalne kakovostne proizvode, je Slovenija uvedla novo shemo kakovosti ‘izbrana kakovost’. Ta potrošniku zagotavlja, da je označen kmetijski in živilski proizvod višje kakovosti, poleg nadzora uradnih institucij predmet redne kontrole pri certifikacijskem organu, iz osnovne surovine z znano državo pridelave, rojstva in reje živali ter v celoti pridelan in predelan v državi, ki je navedena v zaščitnem znaku,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Mlečni izdelki Ljubljanskih mlekarn, ki povečini nosijo znak Izbrana kakovost, so tako izdelani iz 100-odstotno slovenskega mleka, predelani v Sloveniji in so višje kakovosti.
Nacionalne ali marketinške?
Poleg nacionalnih shem proizvajalci in trgovci na izdelke umeščajo oznake, ki govorijo o nagradah ali izjemnih rezultatih potrošniških raziskav in ocenjevanj živil. Med bolj znane sodijo oznake Inovacija leta, Izbrani produkt leta, Brez GSO in medalje mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. »Tovrstne oznake proizvajalci uporabljamo zaradi večjega razlikovanja in povpraševanja potrošnikov po prvovrstnih in kakovostnih izdelkih. Dober primer je Alpsko mleko. Pri njem smo hoteli poudariti slovensko poreklo: da je izdelek narejen iz slovenskega mleka v slovenski mlekarni. Še pred skupnim nastopom mlekarskega sektorja v okviru sheme Izbrana kakovost Slovenija, ki s svojo oznako sporoča prav to, smo Alpsko mleko opremili z lastno značko 100 % slovensko. Za verodostojnost takšne oznake seveda skrbimo kot proizvajalec z lastnim sistemom sledljivosti od prevzema mleka na kmetiji do končnega izdelka,« razloži Alja Učakar, vodja marketinga blagovnih znamk v Ljubljanskih mlekarnah.