Ustvarjajte nove uspešne zgodbe z nami in se nam pridružite kot

SERVISER ZA ENERGETIKO (m/ž)

V naš tim vabimo strokovnjaka, ki je inovativen, zna odlično sodelovati, je gospodaren in zanesljiv.
Prav tako dobro obvladuje spremembe in je organiziran.

Pogoji za prijavo so končana 4., 5. ali 6. stopnja strokovne izobrazbe elektro ali strojne smeri, izkušnje na področju vzdrževanja strojnih inštalacij in poznavanje krmilno regulacijskih sistemov. Prav tako cenimo izkušnje na strojnem področju, kot je poznavanje gradnikov energetskih sistemov (črpalke, ventili, pogonski sistemi) in poznavanje dela z računalnikom. Ob tem potrebujete vozniški izpit kategorije B, opravljen izpit za upravljavca kompresorskih in hladilnih naprav ali pripravljenost na izobraževanje ter opravljanje preizkusa znanja. Izobraževanja lahko potekajo doma in v tujini.

Vaše naloge bodo upravljanje in servisiranje naslednjih energetskih sistemov: hladilnih in ogrevalnih,  parnih in toplovodnih, vodovodnih, klimatizacijskih in sistemov komprimiranega zraka.

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Delo poteka v izmenah.

V kolikor vas veseli dinamično delo v mednarodnem podjetju, kjer nudimo možnost strokovnega razvoja in izpopolnjevanja, bomo veseli vaše pisne ponudbe z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o strokovni izobrazbi in ostalih usposabljanjih na e-naslov kadri@l-m.si do 4. oktobra 2018.
Prijave lahko pošljete tudi po pošti na naslov:
Ljubljanske mlekarne
Upravljanje s kadri
Tolstojeva 63
1000 Ljubljana

Vsako leto v septembru ena od mlekarn v Sloveniji organizira srečanje sekcije mlekarjev Slovenskega prehranskega društva. Pred tridesetimi leti, ko so prvič organizirali srečanje mlekarjev, je bilo to namenjeno prav sodelavcem iz stroke: tistim, ki delajo v proizvodnji in tehnologom. Tudi danes se srečanja pretežno udeležijo prav oni.

V soboto, 15. septembra, smo tako že dopoldne v Ljubljanskih mlekarnah pozdravili mlekarje iz mlekarne Krepko, Planike Kobarid, Mlekarne Celeia, Pomurskih mlekarn in Inštituta za mlekarstvo. Po ogledu predstavitvenega filma so si pod vodstvom tehnologinje Jernejke Sojar Blatnik in direktorice obrata Irene Kopitar ogledali sprejem mleka in proizvodnjo trajnih izdelkov ter obisk zaključili s prigrizkom.

Prednosti glavnega mesta in njegove kulturne ponudbe so mlekarji izkoristili za obisk Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer so imeli voden ogled po razstavi Naše malo veliko morje. Po ogledu razstave in sprehodu čez mesto se je druženje z zabavnimi igrami in glasbo nadaljevalo v gostišču Livada.

Električnega pospeška na kolesarskih izletih bosta odslej deležna Apolonija Šušteršič iz Medvod in Tolminčan Miha Mlekuž, izžrebanca nagradne igre Maxim Premium. Apolonija nam je zaupala, da rada kolesari, zdaj pa bo še lažje konkurirala možu. “Med Maxim Premium sladoledi na palčki najraje izberem okus bourbonska vanilja. V nagradni igri pa sem sodelovala v službi, ko sem si ga privoščila za malico in po naključku zasledila kodo na palčki,” je povedala ob predaji koles. Miha rad rekreativno kolesari in si je električno kolo iz radovednosti v preteklosti tudi že izposodil. To je bil tudi razlog, da je sodeloval v nagradni igri. Tolminčan je trenutno brez avtomobila, ker ima službo v bližini doma, z električnim kolesom pa je prišel dodaten razlog, da novega avtomobila morda še ne bo kupil takoj. Nagrajencema iskreno čestitamo in želimo varne e-kilometre!

Vstop na mlečni trg Hong Konga je zelo zahteven, še bolj kot vstop na Kitajski trg. Registracija izdelka za vstop je tako trajala dobre tri mesece. Kot članica skupine Lactalis pa Ljubljanske mlekarne proizvajamo in polnimo trajno mleko za različna sestrska podjetja. Letos smo tako februarja začeli izvažati še v Sierra Leone, marca na Mali, aprila, ponovno po letu 2016, v Gvinejo, septembra pa načrtujemo prvi izvoz v Togo.

Ljubljanske mlekarne izvažamo tudi direktno, v tem primeru izdelke pod lastnimi blagovnimi znamkami, kot je na primer Berti. Julija smo tudi samostojno, po enoletnem postopku registracije izdelkov, pričeli izvažati trajno mleko Berti v Hong Kong za segment zalaganja potniških ladij. Naši izdelki so prisotni na mnogih trgih, zadnji osvojeni pa so Katar od lanskega septembra, konec leta pa smo po letu 2013 ponovno prodrli v Vietnam, kjer smo prisotni z dvema blagovnima znamkama pri različnih kupcih. Letos smo prvič izvozili v Sierra Leone, Oman, na Sveti Martin in Ekvatorialno Gvinejo. Prav tako od julija, ponovno po letu 2012, izvažamo na Sejšele.

Tudi izvoz na kitajski trg se nadaljuje. Tja za sestrska podjetja v skupini Lactalis mesečno odpremimo od 80 do 120 t mleka, samostojno pa še dodatnih 40 t trajnega mleka Berti.

Kljub zanimivim geografskim legam navedenih “eksotičnih” držav v katere izvažamo, ostajajo naši največji in najmočnejši izvozni trgi v bližini. To so Grčija, Kosovo in Italija.

ZBIRAJ TOČKE ZA ALPSKE LONČKE

Namen organiziranja programa zvestobe ALPSKO je promocija in pospeševanje prodaje izdelkov blagovne znamke Alpsko mleko.
V programu zvestobe ALPSKO lahko z nakupom enega od izdelkov, navedenih v preglednici spodaj, sodelujejo vse fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Mladoletne osebe v programu zvestobe zastopajo njihovi zakoniti zastopniki. Aktivnost ALPSKO poteka od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2018.

PRAVILA IN POGOJI SODELOVANJA: PROGRAM ZVESTOBE »Alpsko«

1. Organizator
Organizator programa zvestobe »ALPSKO« je družba Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva cesta 63, 1000 Ljubljana, ID za DDV: SI93710593, matična številka: 5048257 (v nadaljevanju: organizator).

2. Trajanje
Program zvestobe se organizira na območju Republike Slovenije, v času od 1.10.2018 do 31.12.2018.

3. Darila:
V skladu programa zvestobe je 8.000 daril:
• 4.500x emajliran lonček z ročajem Alpsko
• 2.500x emajliran lonček visok brez ročaja Alpsko
• 1.000x emajlirana skledica Alpsko
Število daril je omejeno in v nobenem primeru ne more biti podeljenih več daril, kot je to predvideno v teh pravilih in pogojih. Darila bo prejelo le prvih 8.000 sodelujočih, ki bodo zbrali določeno število točk za prevzem posameznega darila, na način in pod pogoji opredeljenimi v teh pravilih in pogojih.
Število sodelovanj v programu zvestobe ni omejeno, kar pomeni, da posameznik v programu zvestobe lahko sodeluje večkrat.
Darilo bo vsak sodelujoči prejel po pošti, na naslov, ki ga navede na nagradnem kuponu, najkasneje v roku 30 dni od prejema pravilno izpolnjenega kupona, kot to določa točka 4. teh pravil in pogojev. S trenutkom prevzema darila, prenehajo vse obveze organizatorja do dobitnika.
V primeru tehničnih ali drugih težav si organizator pridružuje pravico do podaljšanja roka pošiljanja, o čemer bo sodelujoče v programu obvestil preko spletne strani www.l-m.si.
Odgovornost organizatorja za izgubljene pošiljke ali napačno navedene kontaktne podatke prejemnikov, kot tudi za prijave, ki so nečitljive, nepopolne ali niso bile prejete na način, kot ga določajo ta pravila in pogoji, je v celoti izključena.
Prejemniki daril nimajo pravice zahtevati drugačnega darila ali darila v večjih količinah od tistih, ki so navedene v teh pravilih in pogojih.
Daril ni mogoče menjati za gotovino ali jih zamenjati za druge artikle niti prenesti na tretjo osebo.
Organizator ne prevzema nobene in nikakršne odgovornosti za kakršnokoli škodo, ki bi nastala kot posledica prevzema in koriščenja ali uporabe daril, s čimer se sodelujoči s pristopom k temu programu zvestobe izrecno strinja.

4. Sodelovanje v programu zvestobe
V programu zvestobe lahko sodelujejo le fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki sprejemajo pravila in pogoje sodelovanja, objavljene na internetnem naslovu www.l-m.si ter FB profilih Ljubljanske mlekarne in Alpsko mleko. Mladoletne osebe v programu zvestobe zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

Posamezniki lahko sodelujejo v programu zvestobe na naslednji način:
• Zberejo ustrezno število točk z embalaže Alpsko, kot to določa 5. točka teh pravil in pogojev, jih nalepijo na za to predvideno mesto na nagradnem kuponu in čitljivo izpolnijo nagradni kupon, ki ga pošljejo po pošti na naslov organizatorja (Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva ulica 63, 1000 Ljubljana), s pripisom »Alpsko«. Na kupon vpišejo svoje kontaktne podatke: ime in priimek, kraj bivanja, elektronski naslov in davčno številko. Nagradni kupon se šteje za pravočasno poslanega, če je oddan na pošti v času trajanja programa zvestobe, pri čemer se pravočasnost oddaje preverja z datumom poštnega žiga.
V primeru nepravilno ali nepopolno navedenih podatkov na kuponu, razen v primeru opustitve izpolnitve davčne številke sodelujočega, oz. nepravilnega ali nepopolno izpolnjenega kupona (kopije točk zvestobe, druge točke zvestobe, premalo točk zvestobe), kot tudi v primeru, da je bil nagradni kupon posredovan prepozno, bo sodelujoči izločen iz sodelovanja. Kot veljavne se štejejo samo točke izrezane iz embalaže izdelkov Alpsko.
V programu zvestobe ne smejo sodelovati zaposleni pri organizatorju in zaposleni v podjetjih, ki kakorkoli sodelujejo pri izvedbi programa zvestobe ali so kakorkoli povezani s poslovanjem organizatorja, ter njihovi ožji družinski člani.
Sodelujoči je po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) davčni zavezanec, zato je pred prevzemom darila dolžan predložiti svojo davčno številko. V kolikor sodelujoči davčne številke ne predloži na nagradnem kuponu, je dolžan davčno številko predložiti organizatorju najkasneje v roku 3 (tri) dni od pisnega poziva organizatorja na predložitev davčne številke. V primeru, da sodelujoči v postavljenem roku davčne številke organizatorju ne predloži, je izključen iz sodelovanja v programu zvestobe.
Za sodelujoče, katerih vrednost prejetih daril ne preseže 42,00 EUR (z vključenim DDV), je darilo v programu zvestobe oproščeno plačila dohodnine, zato organizator od podeljenega darila ne odmeri in ne odtegne akontacije dohodnine.
Za sodelujoče, katerih vrednost darila presega 42,00 EUR (z vključenim DDV), bo organizator obračunal in plačal akontacijo dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove skladno z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).
V primeru, ko izračunan znesek akontacije dohodnine za sodelujočega ne preseže 20,00 EUR, se davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, vrednost darila pa se všteje v letno davčno osnovo davčnega zavezanca.

5. Darilni fond
Za zbrane točke zvestobe kupec prejme kot sledi:
• 10 točk – Emajliran lonček z ročajem Alpsko ali
• 10 točk – Emajliran lonček visoki brez ročaja Alpsko
• 15 točk – Emajlirana skledica Alpsko
Izdelki, vključeni v progam zvestobe ALPSKO in vrednosti natisnjenih točk so predstavljeni v Tabeli 1:

Sodelujoči z 10 točkami zbirajo med lončkom z ročajem in lončkom visokim brez ročaja, uporabniki s 15 točkami prejmejo skledico. Darila ni mogoče zamenjati za darilo v drugem točkovnem razponu. V primeru, da organizator z enim od daril v istem točkovnem razponu več ne razpolaga, sodelujočemu posreduje tisto darilo iz istega točkovnega razpona, ki je še na voljo.

6. Zasebnost in varstvo podatkov uporabnikov
Organizator vse osebne podatke (ime, priimek, naslov, telefon/e-mail naslov), ki jih ob izvedbi programa zvestobe pridobi od udeležencev, varuje v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in drugo relevantno zakonodajo. S sodelovanjem sodelujoči dovoljuje organizatorju, da se vsi osebni podatki v nagradnem kuponu, lahko hranijo, obdelujejo ter uporabljajo do zaključka programa zvestobe oziroma podelitve vseh daril, in sicer za namen kontaktiranja sodelujočih glede poteka programa zvestobe in obdarovanja. Sodelujoči lahko kadarkoli zahtevajo vpogled, prepis, kopiranje, dopolnitev, popravek, blokiranje ali izbris svojih osebnih podatkov oz. prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov za namene izvajanja programa zvestobe, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in drugo relevantno zakonodajo.
Organizator se zavezuje, da osebnih podatkov ne bo posredoval tretjim osebam ali jih kako drugače zlorabljal.

7. Ostala pravila programa zvestobe
Organizator si pridržuje pravico, da darila ne podeli, v primeru, da:
• se pojavi utemeljen dvom v istovetnost podatkov sodelujočega,
• se ugotovi, da sodelujoči ne izpolnjuje pogojev, določenih v teh pravilih in pogojih ali
• je sodelujoči sodeloval v programu zvestobe v nasprotju s temi pravili in pogoji.
Če sodelujoči ne posreduje organizatorju zahtevanih podatkov, ni upravičen zahtevati izročitve darila od organizatorja. Organizator je v tem primeru prost vseh obveznosti, ki jih ima do sodelujočega na podlagi teh pravil in pogojev, sodelujoči pa nima pravice do kakršnegakoli nadomestila.
Organizator ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi jo sodelujoči utrpel zaradi logističnih ovir, tehničnih težav in drugih napak darila. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe daril pri transportu ali morebitno škodo pri uporabi daril. Organizator ne prevzema nobenih drugih stroškov in zavez, razen tistih, ki so opredeljene v pravilih in pogojih.

8. Končne določbe
Sodelujoči, ki sodeluje v programu zvestobe, izrecno izjavlja, da je seznanjen s pravili in pogoji sodelovanja ter da z njimi v celoti soglaša.
Ta pravila veljajo od dneva sprejetja dalje, to je od 1.10.2018 in so v času programa zvestobe na vpogled sodelujočim na spletni strani organizatorja www.l-m.si ter FB profilih Ljubljanske mlekarne in Alpsko mleko. Organizator lahko spreminja pravila in pogoje sodelovanja v programu zvestobe. Hkrati se zavezuje, da bo na primeren način in na primernem mestu uporabnike obvestil o vsaki spremembi pravil.
Za tolmačenje pravil in pogojev programa zvestobe je pristojen izključno organizator.
Za vse morebitne spore, nastale iz naslova aktivnosti, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno, je pristojno sodišče v Ljubljani.
Za kakršnakoli vprašanja, vezana potek programa zvestobe se lahko zainteresirani obrnejo na Info center 080 11 44 ali pišejo na elektronski naslov tradem@l-m.si.

Ljubljana, 1.10.2018
Organizator:
Ljubljanske mlekarne d.o.o.

Najnovejša med shemami je Izbrana kakovost, ki jo potrošniki prepoznajo tudi po medijski kampanji Naša super hrana. »Da bi slovenski potrošnik lažje prepoznal lokalne kakovostne proizvode, je Slovenija uvedla novo shemo kakovosti ‘izbrana kakovost’. Ta potrošniku zagotavlja, da je označen kmetijski in živilski proizvod višje kakovosti, poleg nadzora uradnih institucij predmet redne kontrole pri certifikacijskem organu, iz osnovne surovine z znano državo pridelave, rojstva in reje živali ter v celoti pridelan in predelan v državi, ki je navedena v zaščitnem znaku,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Mlečni izdelki Ljubljanskih mlekarn, ki povečini nosijo znak Izbrana kakovost, so tako izdelani iz 100-odstotno slovenskega mleka, predelani v Sloveniji in so višje kakovosti.

Poleg nacionalnih shem proizvajalci in trgovci na izdelke umeščajo oznake, ki govorijo o nagradah ali izjemnih rezultatih potrošniških raziskav in ocenjevanj živil. Med bolj znane sodijo oznake Inovacija leta, Izbrani produkt leta, Brez GSO in medalje mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. »Tovrstne oznake proizvajalci uporabljamo zaradi večjega razlikovanja in povpraševanja potrošnikov po prvovrstnih in kakovostnih izdelkih. Dober primer je Alpsko mleko. Pri njem smo hoteli poudariti slovensko poreklo: da je izdelek narejen iz slovenskega mleka v slovenski mlekarni. Še pred skupnim nastopom mlekarskega sektorja v okviru sheme Izbrana kakovost Slovenija, ki s svojo oznako sporoča prav to, smo Alpsko mleko opremili z lastno značko 100 % slovensko. Za verodostojnost takšne oznake seveda skrbimo kot proizvajalec z lastnim sistemom sledljivosti od prevzema mleka na kmetiji do končnega izdelka,« razloži Alja Učakar, vodja marketinga blagovnih znamk v Ljubljanskih mlekarnah.

Na rast ekološke pridelave hrane vpliva predvsem rast povpraševanja po njej. Globalno se potrošniki vse bolj usmerjajo k zdravju in dobremu počutju, zanima jih, od kod prihaja in kako je proizvedena hrana, ki jo uživajo. Prav tako imajo večji dostop do informacij, na podlagi katerih se odločajo o nakupu, kot kadar koli prej. Ekološko pridelana hrana jim nudi zagotovilo za to. Evropska unija je druga največja regija na svetu, takoj za ZDA, po potrošnji ekološko pridelane hrane. Industrija ekološke hrane je donosen trg, ki raste. Vodilni trg v Evropi je Nemčija z 11-odstotnim deležem svetovne ekološke prodaje, sledi ji Francija s sedemodstotnim deležem. Najvišjo raven porabe ekološke hrane na prebivalca imajo v Švici in na Danskem. Evropski potrošniki smo visoko ozaveščeni glede ekološko pridelane hrane in aktivno iščemo takšne izdelke. In čeprav je prodaja v razcvetu, ekološka pridelava še ne dosega povpraševanja: ekološka kmetijska zemljišča redko presegajo 15 % odstotkov vseh kmetijskih površin v večini držav.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zadnjih deset let se število kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ekološko kontrolo, v Sloveniji vsako leto poveča. Leta 2016 jih je bilo 3518, kar predstavlja 4,8 % vseh kmetij.

Zoran Knežević, varnostnik. Kakšna je po vašem prva asociacija povprečnega človeka, ko sliši ta kratki opis?
Povprečen človek je nagnjen k predalčkanju. Ko vidi ali sliši, da je to varnostnik, najprej pomisli na »ić«, nato ga da v neki predal. Tako pač danes je: informacij je ogromno, in če bi vsak razmišljal o vsakem posamezniku, novi situaciji, bi to precej zapletlo življenje. Zaključek, kdo so varnostniki: niso ravno izobraženi, predvsem mlajši hodijo tudi v fitnes in nam težijo z nekimi pravili. Ampak tudi povprečen človek je neki predal. Spoznal sem veliko ljudi, ki o varnostnikih ne razmišljajo v stereotipih.

Kako ljudje reagirajo, ko izvedo, da ste napisali knjigo, sodelovali in zmagali na proznih mnogobojih, doštudirali kulturologijo?
Preden so me ljudje poznali, so me razumeli predvsem kot varnostnika. Sčasoma, ko so me bolje spoznali, so, upam, videli, da sem malo drugačen. Velika večina je bila vesela, tako sem vsaj čutil. To je tisto, saj veste, to je v nas, ko vidimo, da je nekemu »malemu človeku« uspelo: takšno stvar zelo dobro sprejmemo. Nekaterim je bilo skoraj malo nerodno, ker so me že popredalčkali v vlogo varnostnika, nenadoma pa je to neki človek, ki ima univerzitetno diplomo in je napisal knjigo. Marsikdo mi je zato čestital, na lepem smo imeli snov za pogovor, ki je prej nismo imeli, torej knjige. Včasih si s kom izmenjam knjigo, kakšen me vpraša, kaj bi mu priporočil v branje, imam namreč kar veliko osebno knjižnico.

“Informacij je ogromno, in če bi vsak razmišljal o vsakem posamezniku, novi situaciji, bi to precej zapletlo življenje.”

Diplomirali ste na temo Škofjeloškega pasijona. Najbrž tema ni bila izbrana po naključju?
No, po naključju ravno ne, poleg literature me zelo zanima glasba. Najprej sem nameraval pisati o tem, kako so glasbeniki na Balkanu reagirali na vojno, v mislih sem imel primere Bore Đorđevića, Jure Stublića, Marka Perkovića – Thompsona. Ko sem začel zbirati gradivo, sem ugotovil, da me ta tema še vedno nekako mori. Težko sem prenesel vojno na Balkanu, čeprav sam v njej nisem bil udeležen. Za pisatelje velja nenapisano pravilo, da dokler je rana odprta, se ne piše o neki temi. Šele ko se zaceli in ostane samo brazgotina, lahko o tem pišeš neobremenjeno. Zato sem se odločil, da ne bom raziskoval glasbe in vojne. Takrat sem živel v Škofji Loki. Ravno takrat so v Škofji Loki začeli ponovno uprizarjati pasijon. Tako sem si rekel, dobro, to je nekaj domačega, del tradicije, o tem bom pisal.

V knjigi Dvoživke umirajo dvakrat pišete o odnosih med narodi nekdanje Jugoslavije, ki jih je izrazito zaznamovala vojna. Srb je južnjak v Sloveniji, za Srba je Slovenec Janez, kriv za razpad države, in podobno. Če pomislimo na generacijo, ki je zdaj že polnoletna: rojeni so bili leta 2000. Je pri današnjih 18-letnikih sploh še kakšna podlaga za tovrstno razmišljanje in medsebojno obravnavo? Ali vedo, kdo smo Slovenci, kaj je bila Jugoslavija?
Zdi se mi, da 18-letnike v Srbiji ali v Sloveniji bolj kot ideološka, nacionalna, politična vprašanja skrbi lastna eksistenca. Verjamem, da povprečen mlad Srb o Sloveniji ve, da je lepa, da ima Bled, gore in da je tukaj priložnost za boljše življenje. Ideološki naboj ni več takšen, kot pri starejši generaciji. Mladi Slovenci? Zanje bi rekel, da so sicer slišali za vojno, ampak bolj kot to poznajo Srbijo po festivalu Exit, novoletnem vzdušju v Beogradu, nekateri hodijo v Gučo, takšne stvari. Sem optimist, ta generacija bi lahko šla prek delitev.

V Ljubljanskih mlekarnah vsak dan spremljate sodelavce, ki prihajajo in odhajajo. Kdo so, kakšni so, kaj od njih izveste?
Res gre za veliko skupino zelo različnih ljudi. Drugačni profili v upravni stavbi, v proizvodnem delu, tako kot so drugačni tudi zunanji obiskovalci, poslovni partnerji, ki prihajajo na glavni ali pa na tovorni vhod. Mogoče najlaže razložim, če govorim s stališča drugih okolij, kjer sem že delal, ali pa s stališča mojih kolegov, ki delajo tudi po lokalih, ponoči. Ljubljanske mlekarne so spoštljivo, prijazno okolje. Ne spomnim se, da bi imeli kake posebne konflikte. Pred tem sem delal v velikem trgovskem centru, tam je bila seveda frekvenca ljudi bistveno večja, težave pa smo imeli prav vsak dan. Tukaj tega ni. Ljudje razumejo, da moramo opravljati svoje delo, da moramo kdaj pogledati v vrečko ali nahrbtnik.

Trenutno kaj pišete?
Imam ustvarjalna obdobja: takrat ko malo pišem, a hkrati veliko berem, pa obdobja, ko veliko pišem. Knjige so že od nekdaj moj svet, v otroštvu drugega nismo imeli, televizijo smo dobili, ko sem bil v osmem razredu osnovne šole. Še danes dobro knjigo težko odložim pred jutrom. A tudi ta čas, ko veliko berem, vpijam vse, kar se okoli mene dogaja, akumuliram. Ko imam tega dovolj, začutim, da je čas, da kaj napišem. Trenutno pišem nekaj za otroke. Imel sem tri, štiri kratke zgodbe za otroke, potem pa sem se odločil, da bom iz teh likov napisal celo knjigo. Ni mi še povsem jasno, ali bo za otroke ali morda bolj za mladino.

Verjetno sta recepcija Ljubljanskih mlekarn in dogajanje okoli nje tudi vir gradiva za pisanje.
(smeh) No, dosti pišem na način, da uporabim resnične detajle, dogodki okoli njih pa so izmišljeni, prav tako liki. Vse, kar se mi zdi zanimivo, si zapomnim. Zase rečem, da sem dober opazovalec. Še v Beogradu, ko sem začel študirati, sem bil ure in ure na železniški postaji. Tam vidiš zanimive like; že način, kako kdo hodi, kako kadi: na podlagi tega si potem izmislim zgodbo za tem človekom. V Leclercu, kjer sem delal prej, tam pa je bil vrelec idej. No, najbolj pomembno je, da seveda opravljam svoje delo, ampak če spotoma vidim stvari, si jih zapomnim. Na zadnjih proznih mnogobojih sem recimo zmagal z zgodbo Otrok supermarketa, za katero sem idejo dobil v Leclercu.

Njegova zgodba se razlikuje od zgodb večine izmed več kot 2000 slovenskih dobaviteljev mleka Ljubljanskim mlekarnam. Na kmetiji se ni rodil, niti ni postal mladi gospodar, ker bi mu oče prepustil kmetijo. Kmetoval je njegov stric in mu že kot majhnemu otroku obljubljal, da mu bo kmetijo zapustil. Obljuba iz otroštva je prerasla v željo. »Stric mi je nazadnje zares zapustil kmetijo, kamor sem se preselil šele pred šestimi leti. Pred tem sem študiral v Ljubljani in bil zaposlen v proizvodnem podjetju. Kandidiral sem za mladega prevzemnika, dobil subvencijo in tako izpolnil svojo dolgoletno željo,« nam je zaupal David.

Na družinski kmetiji mu pomagajo žena, tast in starejša izmed treh otrok. »Najmlajši, štiriletnik, ta nam je vedno v moralno podporo,« pravi David, ki na vprašanje o dopustu odgovarja z nasmeškom. »Otroci so sicer šli na morje, a verjeli ali ne, po nekaj dneh so si želeli nazaj. To je nekako razumljivo – poglejte, kaj pa jim tu manjka?« Ob pogledu na pašnike in neskončno zelenje, ki se streljaj od Ilirske Bistrice razteza v vse smeri neba, mu težko oporekamo.

“Mislim, da bo konvencionalna pridelava počasi začela stagnirati.”

Od lanskega leta s certifikatom
Stričeva kmetija je bila konvencionalna in takšno je tudi prevzel. »Pričel sem s kravami dojiljami, nato sem se odločil za molznice. Iskal sem nišo, da bom preživel štiričlansko družino. Istočasno pa sem že razmišljal o ekološki usmeritvi.« Ko je spoznal ekološkega rejca iz okolice, se je podrobneje pozanimal o ekološki prireji mleka. Tudi odkupna cena ekološkega mleka je bila tedaj privlačna in tako se je začelo: leta 2015/2016 je bil prvo leto v preusmeritvi, lani pa je pridobil ekološki certifikat.

Največji izziv preusmeritve je bila velikost kmetije, saj leži sredi vasi in je bila omejena s prostorom: največ truda so tako vložili v prosto rejo, da so živalim omogočili dovolj prostora za gibanje. To je ena glavnih razlik med konvencionalno in ekološko prirejo mleka: pri slednji morajo biti krave sedem do osem mesecev na leto na prosti paši. Ob tem morajo uživati ekološko krmo, kmet ne sme uporabljati razkužil, herbicidov, gnojila morajo biti naravna ali z lastne kmetije, enako je s čistili. »Za kmeta to pomeni več dela. Je pa zato kakovost mleka mnogo boljša. Čedalje več ljudi to ceni in so pripravljeni za takšno, bolj zdravo hrano, plačati malo več,« razloži rejec.

Strah povsem neosnovan
Prehod na ekološko kmetovanje spodbujata dve strani: država s pomočjo subvencij, v Davidovem primeru pa tudi odkupovalec, Ljubljanske mlekarne. Višja odkupna cena za ekološko mleko je po mnenju pridelovalcev ključnega pomena, glede na odstotek ekoloških kmetij v Sloveniji pa bi bile državne subvencije lahko višje. »Pogoji za prehod so sicer zahtevni, a to ni razlog, da se ne bi odločil za to. Nekateri se bojijo birokracije in vodenja papirjev; a če imaš urejeno, to sploh ni nobena težava. Pomembna se mi zdi miselnost vsakega posameznika. Pogosto gre predvsem za strah pred spremembo,« meni David, ki namerava svojo dejavnost širiti. Na ministrstvo je že vložil zahtevo za novogradnjo hleva in trenutno čaka na odločbo. V tem času je podedoval še eno kmetijo in obe združil. »Verjamem, da je s tako veliko kmetijo mogoče lepo preživeti,« zaključi Zarečičan.