Skupaj s šestimi podjetji iz mlečnopredelovalnega sektorja smo prejšnji teden podpisali listino sektorskih zavez odgovornosti, ki stremijo k izboljšanju sestave nekaterih kategorij mlečnih izdelkov, predvsem tistih z dodanim sladkorjem. Doseči želimo cilj zmanjšanja vsebnosti dodanega sladkorja v izbranih kategorijah mlečnih izdelkov in sicer za 10 % do konca leta 2020. Poleg tega bomo v skladu z zavezami odgovornosti potrošniku ponujali in promovirali izdelke različnih prehranskih profilov, predvsem izdelke z znižano vsebnostjo dodanega sladkorja.

»Zaveze mlečnopredelovalnega sektorja so prispevek k zdravju in k temu, da se dejansko potrošnik lahko priuči okusa. Mlečnopredelovalnemu sektorju je zato potrebno čestitati, saj je našel skupni dogovor za koliko in kako bodo znižali vsebnost dodanega sladkorja v svojih izdelkih,« je ob podpisu listine povedala mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Da gre za pomemben dan, pa meni tudi direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc, in dodaja: “Po letu razprav lahko javnosti predstavimo zaveze enega pomembnejših sektorjev v Sloveniji na področju prehrane in zdravja. Z njimi želimo opozoriti, da bodo tudi mlekarska podjetja sodelovala in prispevala k uresničevanju ciljev strategije Republike Slovenije na področju prehranske politike«.

Preoblikovanje živilskih izdelkov ne poteka le na nacionalni ravni ampak tudi na ravni drugih držav članic Evropske unije ter na ravni celotne evropske skupnosti. GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je leta 2015 predstavila program Zaveza odgovornosti, s katerim so podjetja iz sektorja proizvodnje brezalkoholnih pijač sprejela samoregulativne ukrepe in cilje kot prispevek k uresničevanju strategije prehranske politike v Sloveniji. V okviru programa PREŽIVI, ki ga vodi GZS-ZKŽP, bo projekt Zaveza odgovornosti prerasel na celotno živilskopredelovalno industrijo. Triletni program PREŽIVI je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje RS. Program je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Programski partner je Nacionalni inštitut za javno zdravje, kar daje posebno težo programu in hkrati kaže na pomembno obliko sodelovanja med obema inštitucijama. Eden od glavnih ciljev programa je razširiti ponudbo živilskih izdelkov z manjšo vsebnostjo sladkorja, soli in maščob ter večjo vsebnostjo hranil, ki so z vidika zdravja bolj zaželena (prehranske vlaknine, vitamini, minerali).

Večji ugled, večja motivacija zaposlenih, boljši odnosi z dobavitelji in lokalno skupnostjo – to so razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo za družbeno odgovorno delovanje. »Še pred desetletjem je bilo popularno, da podjetja vlagajo v odnose s skupnostjo – sponzorstva in donacije, vsa druga področja so jim bila manj zanimiva. Zadnja leta pa vse več vlagajo v zaposlene, v odnose na trgu med kupci in dobavitelji, v poštene poslovne prakse, spoštovanje človekovih pravic, varovanje okolja,« pojasnjuje Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Da podjetja verjamejo v smiselnost vlaganja v družbeno odgovornost, so nam potrdili sogovorniki v nekaj velikih slovenskih družbah. In kako to uresničujejo?

Pri Triglavu ena od petih vrednot
»V Zavarovalnici Triglav je (družbena) odgovornost ena od petih glavnih vrednot – poleg varnosti, strokovnosti, enostavnosti in sodobnosti. Trajnostno delovanje in z njim povezane aktivnosti so del strategije poslovanja,« pojasnjujejo v naši največji zavarovalnici. Poudarjajo, da je družbeno odgovorno ravnanje del osnovnih poslovnih procesov, zato težko govorijo o vložkih vanj. »Kot odgovorno storitveno podjetje vlagamo predvsem v svoje zaposlene, njihovo izobraževanje, informiranje, zavedanje, ozaveščanje ter zdravo in produktivno delovno okolje,« pravijo. A širša javnost ni izvzeta: tako na primer zavarovalnica ozavešča o preventivi v cestnem prometu, saj celotno generacijo slovenskih prvošolcev opremijo z rumenimi ruticami in v sodelovanju z lokalno skupnostjo postavljajo prometno signalizacijo za umirjanje prometa. »K zdravemu gibanju na svežem zraku želimo spodbuditi čim več ljudi, zato v projektu Otroci Triglava v lokalnih skupnostih prenavljamo in postavljamo otroška igrišča, organiziramo Triglavov tek v parku Brdo in v sklopu projekta Očistimo naše gore nagovarjamo vse generacije, da se nam pridružijo v osrčju gora in tako nekaj dobrega naredijo zase in za naravo,« še naštevajo pri Triglavu.
H gibanju spodbujajo tudi jeklarji: skupina SIJ iz jekla izdeluje poligone za ulično vadbo, s katerimi postopoma opremljajo slovenska mesta. »Tako lepo povezujemo našo primarno dejavnost s potrebami lokalnih skupnosti po vsej državi, v katerih spodbujamo vadbo in zdrav način življenja. Na jeklenih poligonih, ki jih v celoti izdelamo sami, že lahko vadijo Prevaljčani, Ravenčani in Jeseničani, kmalu bodo tudi Ljubljančani in prebivalci drugih slovenskih krajev,« so nam zaupali v Siju.

Z odvečno toploto ogrevajo športni bazen
Primer vzajemnosti gospodarskih, družbenih in okoljskih aktivnosti je projekt ogrevanja bazenov. »Na Ravnah na Koroškem, kjer je v družbah skupine SIJ zaposlenih kar 35,8 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, učinkovito izkoriščamo odvečno toploto, ki nastaja ob naši dejavnosti, proizvodnji jekla. Namesto da bi jo zavrgli, z njo vse leto ogrevamo bazene ravenskega športnega centra. Ker se delež toplote z rastjo obsega našega poslovanja povečuje, bo v prihodnosti toplotna energija lahko postala celo prioritetni vir ogrevanja mesta,« povedo v Siju. Večkrat nagrajeni projekt kaže, kako prepleteni in soodvisni so različni deležniki te skupine: koristna uporaba odvečne toplote zmanjšuje vpliv na okolje, toploto podarjajo najpomembnejšemu športnemu centru v lokalnem okolju, zaposlenim in družinskim članom pa omogočajo brezplačen vstop na bazene.

Vključeni so zaposleni
Razlog za družbeno odgovoren način poslovanja je tudi pozitiven vpliv na zaposlene, pravijo v Siju: »Lani smo skupaj z zaposlenimi in njihovimi družinskimi člani ‘odtekli’ dobrodelno akcijo Delamo korake za male junak na ljubljanskem maratonu. Za vsak pretečeni kilometer so zaposleni prispevali en evro za šolo oziroma dva vrtca z oddelki za otroke s posebnimi potrebami. Na maratonu sta pod imenom akcije tekla 102 tekača, kar je bila največja dobrodelna tekaška skupina, skupaj pa so zbrali 3004 evre. Tekači z najboljšim rezultatom z Raven na Koroškem, iz Jesenic in Ljubljane so zbrana sredstva namenili izbrani šoli in vrtcema iz lokalnega okolja. In to še ni vse – akciji so se pridružili tudi naši poslovni partnerji, ki so bodisi z nami tekli na maratonu bodisi donirali še dodatno vsoto. Ponosni smo na to, da so tekli sodelavci vseh generacij in da smo k teku spodbudili tudi tiste, ki pred tem sploh niso tekli.«

V Krki družbena odgovornost že od vsega začetka
Družbena odgovornost je v Krki, tovarni zdravil, vtkana v vse ravni delovanja že od ustanovitve pred več kot 60 leti. »Glede na značaj naše dejavnosti s finančnimi in tudi materialnimi sredstvi pomagamo predvsem na zdravstvenem in humanitarnem področju,« so povedali v službi za odnose z javnostmi. Eden vidnejših projektov je akcija V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove. »Skupaj s planinsko zvezo smo uredili in označili 15 pohodniških poti po Sloveniji. Z akcijo želimo prispevati k ozaveščanju Slovencev o pomenu lastne skrbi za zdravje in jih spodbuditi k hoji, ki je najpreprostejša vadba za izboljšanje telesnega in duševnega počutja. Po poteh, na katere vodi Krkin znak, je hodilo že več kot 11.000 pohodnikov, skoraj toliko, kot nas je v Krki zaposlenih,« se z dosežki pohvalijo v novomeškem podjetju.
Ko gre za finančna sredstva, dajejo prednost sponzoriranju in doniranju pri dolgoročnih projektih, ki lahko pripomorejo k boljšemu življenju čim več ljudi, in projektih, ki poleg množičnosti vključujejo delo z mladimi. »S sponzoriranci ustvarjamo partnerske odnose, kar se med drugim kaže v tem, da jim ne zagotavljamo le denarne pomoči, ampak jim pomagamo tudi organizacijsko,« še dodajajo.

Svetovni trend: zaposlujejo vodje družbene odgovornosti
Po besedah Hrastove z IRDO imajo številna podjetja v svetu zaposlene vodje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, nekatera ustvarjajo celo specializirana delovna mesta za posamezna ožja področja, na primer za sledenje oskrbovalnim verigam, za varovanje človekovih pravic ali varovanje okolja. Na inštitutu ugotavljajo, da se tudi pri nas zanimanje za to področje krepi, zlasti med mladimi, ki razumejo, da sta družbena odgovornost in trajnostni razvoj nepogrešljivi sestavini poslovanja vsakega sodobnega podjetja. Sorazmerno narašča vlaganje v družbeno odgovornost, še dodajajo pri IRDO, kjer bodo prav zdaj, v novembru, podelili slovensko nagrado za družbeno odgovornost horus 2017.

O družbeni odgovornosti podjetja pričajo certifikati in nagrade. Katere imate v Ljubljanskih mlekarnah?
V več kot 60-letni zgodovini smo res nanizali kar nekaj nagrad, obenem pa smo ponosni nosilci pomembnih certifikatov. Med okoljskimi je naš velik dosežek EMAS, ki smo ga pridobili prvi med živilskimi podjetji v Sloveniji, za vpeljavo celovitega sistema ravnanja z okoljem. To ne pomeni le učinkovite rabe energije, varčevanja z vodo, pač pa tudi recimo, da morajo vsi zaposleni ločevati odpadke, začenši s pisarnami. Tako rekoč na vsakem hodniku imamo mini ekološki otok. Smo nosilci polnega certifikata za družini prijazno podjetje, ki pomeni številne aktivnosti, od dneva družin, dodatnega prostega dne ob prvem šolskem dnevu, predavanja za starše, brezplačnega psihološkega svetovanja za sodelavce … Prejeli smo tudi že nagrado horus, nagrado za energetsko učinkovitost, bili smo okolju prijazno podjetje leta 2013, pravkar pripravljamo prijavo za Zlato nit; tega je res veliko.

Najbrž to pomeni tudi veliko dela, ki se skriva za plaketami?
Vsekakor. Pa ne gre samo za skrbno načrtovane aktivnosti, ki jih moramo izvajati, če želimo izpolnjevati zahteve določenega certifikata oziroma standarda. Gre tudi za čisto vsakdanje ravnanje, za medsebojno pomoč med sodelavci, spoštljivo in jasno komuniciranje z javnostjo, tako na primer odgovorimo na prav vse prejete prošnje za pomoč, če nam le kakšna ne uide.

Podjetja se rada odločajo za projekte, v katerih povezujejo zaposlene, poslovne partnerje, javnost … Tudi vi sledite temu trendu?
Če se osredotočim na letošnje leto, smo nekajkrat sodelovali z drugimi: pridružili smo se zanimivemu projektu podjetja Tetrapak, ki je iz embalaže izdelovalo robčke, sodelavcem družbe Acroni v skupini SIJ smo vroč poletni dan polepšali s sladoledom, Plastiki Skaza smo pomagali na dobrodelnem teku Otrok otroku. Že več kot deset let dostavljamo Alpsko mleko 34 varnim hišam po vsej Sloveniji, pri čemer količino vsako leto povečujemo, še naprej smo zvesti sponzor svetovni prvakinji v smuku Ilki Štuhec, nosilcu olimpijskih kolajn v deskanju na snegu Žanu Koširju, od lani smo tudi sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije. V podjetju deluje športno društvo, ki je zraslo na pobudo zaposlenih, a ga tudi finančno podpiramo. Čeprav deluje komaj sedem let, ima že sto članov. Od bolj ustaljenih načinov dobrodelnosti pa smo poleti Zvezi prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste-Polje pomagali organizirati tabor za otroke: ob 50. obletnici Alpskega mleka smo 50 otrokom omogočili počitnice v Kranjski Gori.

Tokratni Tradicionalni slovenski zajtrk bo v osnovnih šolah in vrtcih potekal v petek, 17. novembra, ko v letu 2017 praznujemo dan slovenske hrane. Zajtrk je kot običajno sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Ljubljanske mlekarne smo eden od ponudnikov in bomo tako mlečne izdelke dobavili prek 600 šolam in vrtcem. Maslo in mleko, ki sta del zajtrka, sta tudi del sheme Izbrana kakovost Slovenija. Našo izjavo, da so izdelki, ki bodo namenjeni Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, pridelani in predelani izključno v Sloveniji, najdete pripeto spodaj.

Otrokom želimo dober tek in upamo, da bodo tudi ostale dni v letu uživali le najboljše, kar je slovenskega.

tradicionalni-slovenski-zajtrk-2017

Enoznačne razlage, kaj je »clean label«, ni. Jasno je, da gre za potrošniško zahtevo po čistih izdelkih, ki se nanaša na preglednost označb v smislu razumljivosti. Čedalje več potrošnikov si namreč želi uživati izdelke iz naravnih in enostavnih sestavin, ki jih razumejo in jim zaupajo. Clean label pomeni kratek seznam sestavin in njihovo razumljivost. Pomeni odsotnost umetnih dodatkov.

Pri Innovi, eni največjih raziskovalnih agencij na svetu, ki deluje na področju prehrambne industrije, so ugotovili, da kar 91 odstotkov vprašanih v Združenih državah Amerike meni, da so prehranski izdelki iz razumljivih sestavin bolj zdravi. Bolj napredni potrošniki pojem dodatno povezujejo s pojmom pridelano brez gensko spremenjenih organizmov ter ostankov pesticidov in antibiotikov, z blaginjo živali ter do narave prijaznimi metodami prireje in predelave živil.

Zakonodajne zahteve glede termina clean label ne obstajajo. Nekateri potrošniki termin namreč povezujejo z besedo naravno, a vsaj v evropski zakonodaji je predpisano le, kdaj se v povezavi z aromami smeta uporabljati beseda naravna in prehranska trditev »naravno«, ki se nanaša na naravno prisotno sestavino v izdelku (na primer kalcij iz mleka v mlečnih izdelkih).

Slovenski potrošnik prehiteva zahodnega soseda
V Ljubljanskih mlekarnah smo že pred časom ugotovili, da slovenski potrošnik rahlo prehiteva zahodnega soseda in že glasno izraža zahtevo po spremembah. Večinoma sicer ne zna natančno pojasniti, kaj si dejansko želi, iz klicev v naš klicni center pa smo izluščili nekaj idej, ki smo jih nato prenesli v naše izdelke.

Potrošnike motijo dodana barvila, beseda modificirani škrob jih spominja na srednješolsko kemijo, beseda naravno pa izgublja pomen, ker smo jo proizvajalci in trgovci razvrednotili, saj že skoraj vsak izdelek nosi ta naziv, pa če je v ozadju neka logika ali ne. »Naravni sladoled« je izraz, ki ga pogosto opazimo na ljubljanskih ulicah – in se pri tem sprašujemo, kakšen pa je videti umetni sladoled?

V Ameriki so med potrošniki izvedli raziskavo, ali si želijo dodatnega označevanja izdelkov z oznako clean label (v ZDA namreč že obstaja institucija, ki podeli ta znak proizvajalcem, ki upoštevajo predpisane zahteve). Odgovor je bil odločen »ne«, ker se jim zdi izraz pretenciozen. Potrošniku zadošča, da mu izdelek deluje sveže in manj predelano ter da je seznam sestavin kratek in razumljiv.

»Barvamo« z živili
Mlekarska industrija je s tehnološkim razvojem že v preteklosti naredila velik korak k čistim izdelkom, saj z uporabo sodobnih tehnologij za pridobivanje nekaterih izdelkov ne potrebujemo drugega kot kakovostno mleko in ustrezno mikrobiološko kulturo, ki izdelku spremeni strukturo in mu da okus (naravni jogurti, skuta, sir). Tako je tudi s trajnim mlekom, ki mu obstojnost podaljša izključno tehnološki postopek in ne dodatki, ne naravni, niti kakršnikoli drugi.

Pri sadnih izdelkih je potrebno nekaj več iznajdljivosti in znanja, ki ga dobavitelji sadnih pripravkov včasih imajo. Razvoj sadnih oblik mlečnih izdelkov gre v smer zagotavljanja senzorično in tehnološko sprejemljivih izdelkov z uporabo živil za barvanje (največkrat so to sokovi črnega korena, buč, korenja, rdeče pese). Izbira živil je odvisna od tipa izdelka in roka uporabe, saj sčasoma takšni izdelki izgubljajo barvo. Nadomeščanje kemičnih sredstev za uravnavanje kislosti z uporabo limoninega soka ali izbira kombinacij sadja, ki same po sebi prispevajo k stabilnosti pripravkov, so preproste metode, ki lahko delujejo. Potrošnik bo na koncu tisti, ki bo povedal, kje je meja sprejemljivosti.

Linija probiotičnih jogurtov Ego je spremembo doživela že pred letom dni, ko smo iz nje odstranili vsa barvila in arome nadomestili z naravnimi. Ko smo jo poslali na trg, smo jo pospremili s kampanjo, s katero smo potrošnike obvestili o prehodu na novo, čistejšo obliko izdelka. Letos spomladi smo podobno prenovili tudi vse naše sadne jogurte generične linije Mu. Sadni pripravki po novem vsebujejo le živila za barvanje, pripravkom so dodane samo naravne arome.

Kako daleč bomo »čistili« izdelke?
Večji posegi v recepture izdelkov prinesejo nekaj dvomov, ali je rigorozno »čiščenje« smiselno. Lahko si postavimo preprosto vprašanje, ali je odstranitev vseh sestavin z deklaracij prehranskih izdelkov, ki jih potrošnik ne zna izgovoriti, res ključ do bolj zdravega potrošnika (in planeta). Ali pa bo moral potrošnik v svojih navadah in ravnanju spremeniti še kaj drugega? Poleg tega specifičnih lastnosti prehranskih izdelkov ne bi bilo mogoče doseči brez uporabe nekaterih dodatkov – je potrošnik pripravljen sprejeti kompromis glede videza in strukture na primer sladoleda, pri katerem brez dodatka stabilizatorja (naravnega, pridobljenega iz alg) ne moremo doseči kremaste strukture in polnega okusa? Da ne govorimo o deželah, kjer so zaradi uporabe konzervansov izdelki mikrobiološko stabilnejši in zato varnejši za končno uživanje.

Tehnološki razvoj (s poudarkom na biotehnologiji) gre naprej tudi zaradi pritiskov potrošniških organizacij. S tako imenovanimi sintetičnimi biološkimi tehnikami bomo kmalu lahko v fermentacijskih tankih prišli do sestavin, ki jih običajno najdemo v naravi – kazeina, kolagena ali steviol glikozidov (glej slovarček). Vprašanje je, kako se bo potrošnik odzval na novo generacijo »naravnih« sestavin, pridobljenih iz programiranih mikroorganizmov. Jih bo zaznal kot bolj zelene, čistejše in živalim prijazne ali jih bo zavračal kot »frankenfood«?

Razložite kar najbolj preprosto: zakaj bi raje kupili mlečni izdelek z oznako Izbrana kakovost kot kakšnega drugega?
Ker vem, od kod je surovina, iz katere je narejen izdelek, in mi ni treba razmišljati, s katerega konca sveta prihaja, saj vem, da je iz Slovenije. Kot drugo vem, da je proizvod narejen po standardih, ki so celo višji od običajnih. In kot tretje, poleg vseh kontrol, ki jih izvajajo tako proizvajalci kakor tudi državni organi, imamo v sklopu certifikata Izbrana kakovost še tretjo kontrolo ‒ akreditacijsko. Vsi ti trije elementi so tisto, kar me prepriča.

Ali vi in vaša družina kupujete samo slovenske prehrambne izdelke, če so ti na voljo?
Vsekakor. Pri tem pa moram povedati, da se mora število izdelkov z znakom Izbrana kakovost čim prej povečati, saj ne kupujemo le mlečnih in mesnih izdelkov. Želim si, da bi v trgovini dobil kruh, ki bo imel slovenskega smeška, ker bo to dokaz, da je tudi pšenica, iz katere je kruh narejen, pridelana v Sloveniji. To mi veliko pomeni. Prav tako si želim kupiti jabolko ali pa korenček s smeškom, da bom vedel, da je od slovenskega kmeta.

Kako kakovostna je glede na svetovne razmere slovenska hrana, ki jo pridelamo ali predelamo?
Za Slovenijo je značilno, da hrano še vedno pridelujemo na bolj naraven in klasičen način, kar za proizvajalca pomeni tudi dražji način. Zame kot potrošnika je to čudovito, ker proizvajalci ne eksperimentirajo na meni, držijo se tehnologij, ki so dokazano dobre, ki so skozi desetletja kontrolirane, zato se jaz in moja družina počutimo bolj varne.

Kako vidite kmetijsko in živilskopredelovalno industrijo pri nas? Je na primer sejem Agra reprezentativna slika panoge?
Sejem je videti nekoliko bolje, kot je danes stanje v kmetijstvu, saj se na sejmu ne vidi vse, kar nam je letos povzročila narava z ujmami. Imeli smo zmrzal, točo, zaporedne vročinske valove. Vse to je zelo velik pritisk na slovensko poljedelsko proizvodnjo, tudi na živinorejsko, na gozdove in na slovensko morje. Vendar nič od tega ni razlog, da bi obupali. Zavedati se moramo, da se da prilagoditi in da je marsikje drugje huje kot pri nas, čeprav je to slaba tolažba. Na sejmu pa opažam še nekaj, kar me navdušuje: v ozadju poteka investicijski val, kar so mi v pogovorih povedali prodajalci opreme za kmetijstvo, gozdarstvo, prehransko industrijo, saj se nakupi kar vrstijo. Še bolj me navdušuje to, da smo Slovenci izgubili strah pred tujino. Tujine se ne bojimo več, ampak jo želimo osvajati. Ne bojimo se Kitajske ali Rusije, da nas bosta osvojili, ampak mi želimo osvojiti njih. To razmišljanje, da smo dovolj dobri, da zmagujemo tudi na tujih trgih, je značilnost zmagovalcev. In prehranski sektor bo zmagovalec.

Prav na sejmu AGRA ste gostili kitajskega kmetijskega ministra Han Changfuja. Kaj je bila glavna tema vaših pogovorov?
Formalno smo se srečali, ker je Slovenija že nekaj let aktivna v pobudi 16+1, pri sodelovanju vzhodno- in srednjeevropskih držav in Kitajske. Gre za egoističen cilj Slovenije, saj želimo, da je internacionalizacija našega gospodarstva razpršena. V prihodnje si ne želimo biti odvisni samo od enega, drugega ali tretjega trga. Dejstvo je, da se bo tudi v prihodnje gospodarstvo gibalo ciklično, nekje bodo krize, nekje bo konjunktura, zato nameravamo razpršiti tveganja. Kitajska razmišlja podobno. Jasno je, da Kitajska ni naš glavni trg, je pa eden od dobrih trgov. Pred desetimi leti smo ustvarili 60 milijonov izvoza, do lani smo to številko pomnožili 4,5-krat in izvoz povečali za 83 odstotkov. Znotraj tega je pomembna tudi proizvodnja hrane, za katero je glavni trg vedno domača država. Mi še vedno tri četrtine izdelkov, ki jih proizvedemo, prodamo doma. In od lojalnosti slovenskega kupca je odvisno, v kakšni kondiciji bo domača proizvodnja hrane. Vendar s tem, ko iščemo dodatne trge, prvič, proizvajalce hrane prisilimo, da še več razmišljajo o novih izdelkih in o visoki kakovosti sedanjih, od česar imamo korist slovenski potrošniki, in drugič, zmanjšamo pritisk domačih kupcev, zlasti trgovin na slovenske proizvajalce. In to nam uspeva.

Kitajska je primer, kako je slovensko kmetijsko ministrstvo upoštevalo želje slovenskih proizvajalcev. Mlečna industrija nas je prosila, da ji z izvoznimi certifikati odpremo pot do tja, ker Kitajsko vidijo kot potencialni trg. Ni bilo preprosto, to je bil dolgoleten proces, učili smo se in ugotovili, da če se potrudimo, tudi zmoremo. Zdaj odpiramo še druga področja. Največja zgodba o uspehu na kitajskem trgu so trenutno posamezne slovenske vinske kleti. Kitajska ima res več kot milijardo in tristo milijonov prebivalcev, vendar niso vsi potrošniki naših proizvodov. Je pa tudi na Kitajskem del potrošnikov z visokimi prihodki, ki se ne ozirajo na ceno in zahtevajo kakovost in še kaj več. In mi imamo take proizvode. Tako so slovenske vinske kleti ugotovile, da če določijo asortiment proizvodov visoke kakovosti, se potrošniki navadijo na posamezne sorte vina in s tem nastanejo zelo dobri kupci. S kitajskim kmetijskim ministrom sva tudi osebno postala prijatelja, korektno sodelujeva, prisotno je razumevanje in partnerstvo. Zelo jasno je povedal, da imamo v Sloveniji celo paleto visokokakovostnih in cenovno visoko umeščenih proizvodov. Za te izdelke je Kitajska pravi ciljni trg, ki ga lahko izkoristimo.