Mina Strmole, štipendistka skupine Lactalis, katere del smo Ljubljanske mlekarne, je po letu dni študija in prakse v Franciji obiskala naše podjetje.
Kako je potekalo vaše prvo leto v Franciji?
Vpisana sem na dveletni študij v École supérieure d’agricultures (ESA) v Angersu, čemur francozi pravijo inženirska šola, program pa je še najbližje našemu magistrskemu študiju. Študij v prvem letu poteka tako, da en mesec obiskujem predavanja, en mesec pa opravljam prakso v Lactalisovem podjetju Canelia Petit Fayt, ki proizvaja mleko in maslo. Tako sem se do zdaj vsak mesec selila iz Angersa čisto na sever Francije, kar mi je vzelo kakih šest do sedem ur z vlakom. Prav tako sem morala imeti dve bivališči: eno stanovanje v študentskem domu v Angersu ter drugega v Petit-Faytu; tega si deliva s hrvaško kolegico, ki je štipendistka Dukata.
Ves študij in tudi praksa potekata v francoščini, ki se je pred odhodom niste učili. To je velik podvig, čestitke!
Pred odhodom sem imela trimesečni intenzivni tečaj francoskega jezika v Sloveniji, nato pa še približno dva meseca v mestu Angers, in že sem imela prva predavanja v francoščini. Na začetku je bilo kar težko, vendar se privadiš. Danes mi pride zelo prav, saj me vsi zelo spoštujejo, ker govorim njihov jezik: sodelavci v podjetju pa seveda ljudje v vsakdanjem življenju.
Kaj so vaše naloge na praksi?
Delam v proizvodnji, podobno kot če bi v Ljubljanskih mlekarnah delala v organizacijski enoti Industrija. En del obveznosti opravim v pisarni, na primer pišem poročila za študij, sicer pa na manjših projektih v proizvodnji: na začetku sem na primer preverjala, ali je dobro urejeno čiščenje, ali pa kakšne imamo izgube mleka, vse to spada v področje »amélioriation« oziroma slovensko izboljšav.
Lahko primerjate študij pri nas in francosko izkušnjo?
Pri nas sem na dodiplomski stopnji študirala živilstvo in prehrano na ljubljanski biotehniški fakulteti. Pri študiju na ESA je na primer ogromen poudarek na številkah. Veliko je matematike, statistike, Francozi zelo radi delajo s številkami, so zelo natančni, tega pri nas nismo vajeni. Študijski proces je zelo intenziven: imaš mesec dni predavanj in nato takoj izpit. S profesorjem podrobno predelaš snov, tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika, nato takoj sledi izpit. Kar se tiče količine učenja pa lahko rečem, da je pri nas bolj zahtevno, vsaj z vidika podrobnosti, veliko je teorije, malo prakse. V Franciji je prav obratno, skoraj polovica je t.i. »apprentijev«, gre za študente, ki hkrati študirajo in so vzporedno na praksi. Pri nas to ni običajno. Opazila sem, da veliko vlagajo v mlade inženirje in tega ne razumejo kot potencialno izgubo, če boš morda nato odšel.
Čaka vas še leto dni študija, nato pa se nam pridružite v Ljubljanskih mlekarnah. Kako bo potekalo prihajajoče študijsko leto?
Septembra se selim v Lille, kjer bom do konca januarja 2018 študirala kakovost, varnost in trajnostni razvoj v angleščini. Nato pa se od januarja do septembra »premaknem« v drugo tovarno, najverjetneje v proizvodnjo jogurta, takšna je vsaj želja v Ljubljanskih mlekarnah, kjer se bom po zaključku študija zaposlila. Skupina Lactalis ima zelo dobro izoblikovane želje, kakšna strokovna znanja si za svoje kadre želi, zato je tudi študij tako tesno povezan s praktičnim delom v tovarnah.