26/04/2016
Dietetiko nekoliko krivično povezujemo zgolj z dieto in prepričanjem, da je njen cilj uravnan in nadzorovan vnos hrane v naše telo z namenom zmanjšati telesno težo. Obsega namreč precej širše področje. Evropska zveza združenj dietetikov (EFAD) je dietetiko definirala kot interdisciplinarno vedo, ki prenaša znanstvena spoznanja o prehrani v prakso. Ukvarja se predvsem s prehranskimi potrebami ljudi v različnih življenjskih obdobjih in v različnih bolezenskih stanjih. V Sloveniji se dietetiki pojavljajo na zelo specifičnih področjih v zdravstvu, ki pa ne pokrivajo širše javnosti.
Diplomirana dietetičarka Špela Bizjak se je ukvarjala z vprašanjem, kako vedo približati posamezniku in mu tako pomagati pri ustrezni izbiri zdrave prehrane. V ZDA so na to vprašanje odgovorili tako, da so dietetika postavili v trgovino. Tam deluje kot svetovalec, na katerega se lahko obrne vsak, kdor potrebuje nasvet o zdravi prehrani ali pa ga zanima le vsebina izdelka. Nekatere trgovske verige imajo dietetika v vsaki trgovini in to postaja ustaljena praksa.
Vprašala je kupce
Bizjakova, ki pripravlja magistrsko delo, je opravila raziskavo v trgovini Ljubljanskih mlekarn v Ljubljani. S strukturiranim intervjujem je preverjala, na podlagi česa potrošniki izbirajo mlečne izdelke in ali bi pri svojem nakupu upoštevali nasvete dietetika. »Ugotovila sem, da je za veliko večino, kar 77 odstotkov ljudi, cena pomemben dejavnik pri nakupu izdelka. Nekateri se pri tem sploh ne ozirajo na prehransko deklaracijo in jim ni pomembno, kakšno hrano vnesejo v svoje telo,« razloži. Največ sodelujočih je odgovorilo, da na izdelku najprej pogledajo rok trajanja, najmanj kupcev pa se posveti hranilni vrednosti in sestavi. Pri tem jih je več kot polovica prepričanih, da znajo brati prehransko tabelo, obenem pa prodajalci v trgovinah vsakodnevno dobivajo vprašanja o sestavi izdelkov, čeprav za to niso specializirani, opozarja. »Zanimalo me je tudi, ali jim je všeč ideja o uvedbi dietetika v trgovine. Nad tem je bilo navdušenih 67 odstotkov vprašanih, kljub temu pa je le 29 odstotkov strank poslušalo moj nasvet pri nakupu mlečnih izdelkov,« o izsledkih pripoveduje Bizjakova.
Korist za javno zdravje
Dietetika v Sloveniji se počasi razvija, a ozaveščenost je razmeroma slaba in zato imajo dietetiki težave tudi pri iskanju zaposlitve. Čeprav lahko na navzočnost dietetika v trgovini gledamo zgolj skozi prizmo dodatnega stroška za trgovca, bi tak strokovnjak spodbujal zdrav način življenja, izbiro ustreznih izdelkov za različne skupine ljudi, morebitnim bolnikom pa pomagal pri izbiri najprimernejše hrane zunaj bolnišnice. Od tega bi imeli korist tako dietetiki kot trgovci, navsezadnje pa tudi javno zdravstvo.
