Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Slovenske krožnike krčevito ščitimo pred GSO. Kako utemeljeno?

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

25. november 2015

Besedilo: Bruno Majer, Janez Jakopin; foto: Luka Pongrac

Slovenske krožnike krčevito ščitimo pred GSO. Kako utemeljeno?

Zapisano pod Znanost in okolje

Evropa, vključno s Slovenijo, je do gensko spremenjenih organizmov izrazito odklonilno naravnana. Konec septembra je državni zbor sprejel celo zakon, ki bo (ponovno) omejil oziroma prepovedal pridelavo gensko spremenjenih rastlin pri nas, čeprav jih v praksi nihče ni gojil.

Pogled v preteklost kaže, da so genske spremembe stalnica v razvoju živih bitij, dogajajo se po naravni poti z mešanjem vrst, selekcijo, prilagajanjem okoljskim razmeram, po Darwinu z evolucijo, po tako imenovani kmetijski revoluciji izpred 12 tisoč let, ko se je človek, prej lovec in nabiralec, ustalil in se začel ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, pa tudi z njegovo pomočjo. Iz volka je denimo razvil številne pasje vrste, iz bika je s kastracijo naredil vola, poslušno vprežno žival, in si podredil in prilagodil še mnogo drugih vrst. Genski inženiring torej v svoji praobliki sega daleč v davnino.

Kaj je genski zapis

Genski zapis so dolge verige molekul DNK, ki nosijo navodila za biološke procese v organizmu. Gensko spremenjeni organizmi so tisti, v katerih gene s postopki sodobne biotehnologije vnesemo tujo DNK, da bi izboljšali njihove lastnosti oziroma dodali nove. V naravi se geni prenašajo le v istih vrstah osebkov, s sodobno biotehnologijo pa je mogoče prenos opraviti tudi med različnimi vrstami, celo med rastlinami in živalmi.

Strah pred znanstvenimi inovacijami in novostmi nasploh je tipičen miselno-značajski okvir ljudi, ki sproža kopico dvomov. Kako vnos tujih genov vpliva na gene lastnega organizma, jim lahko spremeni način izražanja, ki šele v naslednjih generacijah pokaže posledice spremenjenega razmerja proteinov? Ali pa: lahko cvetni prah gensko spremenjene rastline, na primer koruze, svoje gene prenese tudi na druge vrste običajne koruze ali na polja z biološko pridelavo? Ali z genskim inženiringom res prehitevamo evolucijo?

Zagovornik genske tehnologije prof. dr. Borut Bohanec je predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. »Strah pred GSO je danes res velik, pretiran in povsem nepotreben. Prav ta tehnologija se že leta uporablja v medicini, pa se nihče ne razburja. Polovica bioloških zdravil nastaja z genskim inženiringom. Uporablja se v encimih, ki jih dodajamo hrani, pa se o tem ne govori. Vedeti moramo, da je prva generacija GSO že dolgo na poljih in od njih imajo veliko korist kmetovalci. Danes govorimo že o drugi in tretji generaciji, ki sta bolj usmerjeni k potrošnikom. S hrano je ljudi lahko strašiti, sploh če jim nihče ne ponudi možnosti izbire na trgovskih policah. Ljudje so brez izkušenj o kakovosti takšne hrane in slepo nasedajo nestrokovnim razlagam, ki so običajno medijsko napihnjene. Samo pomislite, kako smo se bali elektrike ali jedrske energije, pa ju danes množično uporabljamo. Vse novosti ljudje običajno pričakajo na nož, dokler se dodobra ne spoznajo s pravo vsebino in namenom,« se razgovori Bohanec.

Mag. Mateja Juvančič, vodja operativnega razvoja in raziskav v Ljubljanskih mlekarnah, pravi, da GSO sama ne nasprotuje. »Ne zgolj zato, ker vsaj delno razumem znanstveno latovščino v povezavi z gensko spremenjenimi organizmi, pač pa precej s pragmatičnega vidika. Tako rekoč vse rastline, ki jih danes uživamo, so gensko spremenjene, le da temu rečemo selekcija, križanje. Problematično je postalo spreminjanje genov z uporabo biotehnologije, pa čeprav bi si upala trditi, da to poteka bolj nadzorovano kot 'naravno' spreminjanje. Beseda naravno pa je v zadnjem desetletju, vsaj v kmetijstvu in prehrani, postala ena najbolj zlorabljenih besed.«

Se GSO res »pretihotapi« v jogurt?

Pri nas gensko spremenjenih rastlin (GSR) sicer ne gojimo, je pa bila Slovenija ena od držav EU, kjer je bilo to pod strogimi pogoji še pred kratkim dovoljeno. Novi zakon bo omogočil izključitev iz dovoljenja oziroma prepoved gojenja. Največ GSR pridelajo v ZDA in Argentini (kar 60 odstotkov celotne tržne pridelave soje, 25 odstotkov koruze, sledita bombaž in oljna ogrščica).


Na območju EU je obvezno označevanje živil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih narejena. Za izdelke, katerih surovina prihaja od živali, krmljenih z gensko spremenjeno krmo, to ne velja, torej tudi ne za jogurte in sire, denimo. »V krmi, ki je na voljo v Sloveniji in je označena z napisom GSO, je soja, uvožena povečini iz Južne Amerike. Te sodobne sorte soje imajo dodan gen ESPS, zato so odporne proti herbicidu glifosatu. Gen in njegov produkt – beljakovina – sta podrobno proučena in ne povzročata nikakršnih nezaželenih učinkov. V soji, ki jo jedo živali, je te beljakovine manj kot 0,04 odstotka od vseh beljakovin v sojinem zrnju. Po zaužitju se takoj razgradi, kar so testirali na mnogo živalskih vrstah,« pa o živalih, krmljenih s krmo iz GSR v članku o 12 najpogostejših trditvah o GSO pojasnjuje Bohanec.

Vsi članki