Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Bi imeli tovarno za soseda?

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

15. julij 2015

Besedilo: Ivanka Valjavec, Maja Kalan, foto: Renata Lovrak

Bi imeli tovarno za soseda?

Zapisano pod Znanost in okolje, industrija, EMAS, varovanje, okolja

Komaj kakih sedem desetletij je od tega, ko je Prežihov Voranc v svojih knjigah gledal v dolino in ob pogledu na dim iz tovarniških dimnikov sanjal, kako bo nekoč delal v tovarni. V tovarni, kjer se nekaj zasluži, v tovarni, da ne bo kmet, v tovarni … Danes je vse drugače. 

Tovarno je pisatelj slikal kot simbol hrepenenja in, kar je za današnji čas nepredstavljivo, kot nekaj izključno pozitivnega. Toda z industrijsko revolucijo so se začele pojavljati spremljajoče težave, poklicne bolezni, onesnaževanje okolja, plavi ponedeljki … S tem se je postopoma spremenilo tudi dojemanje industrije. Spremembam je sledila regulacija: zakonodaja o preprečevanju onesnaževanja je nastajala postopoma in se vedno znova dopolnjuje in nadgrajuje. Pri nas to področje ureja zakon o varovanju okolja, ki je pripravljen na podlagi številnih evropskih uredb, podzakonski akti pa podrobneje določajo, kako ravnati z okoljem v posameznih panogah.

Organ, pristojen za varovanje okolje v Sloveniji, je Agencija RS za okolje (Arso), ki spada v resor ministrstva za okolje in prostor. Na njihovi spletni strani je objavljen celosten seznam predpisov (zakoni, uredbe, pravilniki, direktive …), ki ga je mogoče pregledovati s pomočjo ključnih besed. Pod okrilje Arsa sodi tudi enotni sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij: EMAS (ECO ‒ Management and Audit Scheme). Shema je namenjena spodbujanju ustreznejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih njihovih dejavnosti na okolje. T. i. okoljska izjava pa je glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem in hkrati priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije.

Primer dobre prakse

Ljubljanske mlekarne so eno od podjetij, vključenih v shemo Emas. »Podjetja, vključena v to shemo, načrtno spremljamo vplive svoje dejavnosti na okolje in za zmanjševanje teh nenehno uvajamo tehnološke in tehnične spremembe. Tako smo v našem obratu v Ljubljani v letu 2014 zmanjšali relativno porabo pare za 8,2 odstotka glede na leto prej. Na manjšo porabo sta vplivala investicija v sodobno tehnologijo obdelave mleka na liniji za trajne izdelke in izkoriščanje odpadne toplote sterilizatorjev, ki nastaja pri proizvodnji trajnih izdelkov. Odpadna toplota se tako uporabi za ogrevanje objektov in pripravo tople tehnološke vode, trenutni viški toplote pa se akumulirajo v velikem akumulatorju,«pojasnjuje Nevica Makuc, ki v Ljubljanskih mlekarnah vodi področje kakovosti in okolja. Uspešni so tudi pri zmanjševanju količine mešanih komunalnih odpadkov. Leta 2014 so količino mešanih komunalnih odpadkov na tisoč litrov predelanega mleka zmanjšali za kar 23 odstotkov. Pri tem je bil ključen učinkovit nadzorom nad nastajanjem in ločevanjem odpadkov v proizvodnji. Vsi ti in številni drugi ukrepi pa se odražajo tudi na ogljičnem odtisu obrata Ljubljana, ki je bil manjši za 6,5 odstotka.

Kaj pravi statistika?

Podatki o vplivu na okolje, ki jih je statistični urad objavil ob letošnjem dnevu zemlje, 22. aprila, kažejo, da so bili izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji leta 2012 za 6,4 % manjši kot na primer leta 1986 in za 2,8 % manjši kot leta 2011. Leta 2013 smo porabili tudi manj vode iz javnega vodovoda kot leto prej; gospodinjstva so je porabila za 7,5 % manj, poslovni subjekti pa za 3,2 %. Po drugi strani smo za varstvo okolja namenili 3,9 % manj investicijskih sredstev kot leta 2012.

Image #0

Vprašanje, ali bi imeli tovarno za soseda, tako prinaša najrazličnejše odgovore, skrajni razpon pa je: »seveda, saj grem potem lahko peš v službo« oziroma »nikakor ne, saj bo potem moje bivalno okolje škodljivo za zdravje«. Za dolgoročno vzdržnost tako našega življenjskega okolja kot standarda, ki ga živimo, je torej potreben kompromis med obema. Brez gospodarstva ne bo dela, ki si ga je želel že Prežihov Voranc, a brez okolja tudi ne bo življenjskega prostora, kjer bomo lahko uresničevali svoje dosežke.

Vsi članki