Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Za košnjo ne potrebujete prehranskega dodatka

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

16. november 2016

Ana Novinc, Mateja Juvančič

Za košnjo ne potrebujete prehranskega dodatka

Zapisano pod Zdravje, Ego, quark, gibanje

Sodobno razmišljanje za ohranitev zdravega telesa zahteva fizično aktiven življenjski slog, ki ga spremlja pravilna prehrana. A na to temo je vprašanj mnogo, odgovorov pa včasih preveč.

V medijih najdemo veliko različnih informacij o tem, kaj jesti pred vadbo in po njej, kateri hrani se izogibati in katero uživati čim večkrat. Podatki so velikokrat zelo splošni in ne upoštevajo individualnih lastnosti posameznika. Najprimernejša vrsta fizične aktivnosti in prehrane je odvisna od posameznikovega splošnega zdravja, starosti, teže, zmogljivosti, življenjskega sloga in drugih individualnih lastnosti.

Kaj spada pod športno prehrano?

Poročilo evropske komisije o živilih, namenjenih športnikom, navaja različne raziskave s področja športa in prehrane, ki so pokazale, da imamo ljudje različno stopnjo zavedanja o svojih prehranskih potrebah v povezavi s svojo fizično aktivnostjo ter različno stopnjo znanja o izdelkih, ki so na voljo na trgu.

Različne znanstvene raziskave in pristojni organi pojmujejo tudi različno kategorizacijo športne prehrane glede na njen namen. Če jih povežemo, lahko na podlagi najnovejših tržnih raziskav športno prehrano razdelimo v tri skupine:

- športni napitki,

- izdelki za krepitev in povečanje mišične mase (na osnovi beljakovin) in izdelki za regeneracijo po vadbi,

- izdelki za povečanje energije in učinkovitosti ter druga redna prehranska dopolnila za športnike.

Intenziteta in vir energije. Rekreacija ali šport?

Fizična aktivnost, rekreacija in šport so pojmi, ki jih velikokrat uporabljamo kot sopomenke, čeprav se med seboj razlikujejo po intenziteti in posledično po viru, od koder telo črpa energijo za aktivnost. Kategorizacijo lahko uporabimo kot vodilo pri svoji prehrani.

  INTENZITETA/LASTNOSTI VIR ENERGIJE PRIMERI DODATNA HRANILA
FIZIČNA AKTIVNOST lažja obremenitev / telo dela več kot običajno maščobe vrtnarjenje, sprehajanje psa, hoja ne potrebujemo vnosa dodatnih hranil, poskrbimo za zadostno količino tekočine
REKREACIJA srednja obremenitev / vnaprej načrtovana, strukturirana, ponavljajoča se, ni tekmovalne narave ½ energije telo dobi iz glikogena* in ½ iz glukoze v krvi tek, kolesarjenje, vodene vadbe, rekreativno plavanje športni dodatki se lahko uporabljajo, precej bolj so aktualna živila, namenjena aktivnim (npr. Ego Quark in Alpsko mleko Aktiv+)
ŠPORT velika obremenitev / cilj je izboljšanje atletskih sposobnosti, tekmovalna naravnanost glikogen* nogomet, košarka, profesionalno plavanje pogosto se uporabljajo prehranski dodatki, predvsem za povečanje energije in regeneracijo, ni pa nujno

*Glikogen ‒ osnovna oblika uskladiščene glukoze v celicah pri živalih in človeku (jetra, mišice)

*Glikemični indeks (GI) ‒ parameter, ki opisuje, kako hitro se ogljikovi hidrati po zaužitju absorbirajo v kri v primerjavi s čisto glukozo

V raziskavah so, zanimivo, tudi ugotovili, da posamezniki, ki jih ne moremo šteti med športnike, v nasprotju s športniki zaužijejo več športne prehrane, tudi kadar ne gre za športno aktivnost, ampak zgolj za fizično aktivnost, kot je na primer košnja trave.

Kako vedeti, ali naše telo potrebuje pomoč z vnosom prehranskih dodatkov?

Namen dodatkov k prehrani je zagotavljanje ustreznih hranil oziroma zadostne ravni energije glede na fiziološke potrebe organizma. Na trgu najdemo veliko različnih prehranskih dodatkov. Nekateri so preverjeni in kvalitetni, spet drugi ne. Večina ljudi kljub povečani aktivnosti ne potrebuje posebnih dodatkov k prehrani, če imajo uravnotežen in raznolik jedilnik. Če se za uživanje prehranskih dodatkov vseeno odločimo, poskrbimo, da so od preverjenega proizvajalca in da ustrezajo potrebam našega telesa.

Slovarček hranil: čemu so namenjena in kolikšen je priporočen vnos

  FUNKCIJA PRIPOROČEN VNOS
BELJAKOVINE - oskrbujejo telo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki jih potrebuje za gradnjo sebi lastnih beljakovin
- beljakovinska živila živalskega in rastlinskega izvora se med seboj dopolnjujejo
- priporočen delež beljakovin v prehrani je 10–15 % dnevnega energijskega vnosa (0,8–2,5 g beljakovin/kg telesne teže)
MAŠČOBE - pomemben vir energije predvsem pri nizkointenzivnih aktivnostih, oskrbujejo telo z esencialnimi maščobnimi kislinami in skrbijo za prenos in uskladiščenje v maščobi topnih vitaminov - priporočen delež maščob v prehrani je 25–30 % dnevnega energijskega vnosa, potrebno je ustrezno razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 (1 : 5)
OGLJIKOVI HIDRATI - glavni vir energije za mišice pred in med telesno aktivnostjo ter po njej
- za obnovo zalog glikogena* se takoj po naporu priporočajo ogljikovi hidrati z visokim GI*
- čezmeren vnos ogljikovih hidratov se skladišči v obliki maščobnega tkiva
- priporočen delež ogljikovih hidratov v prehrani je najmanj 55 % potrebnega energijskega vnosa (8–10 g ogljikovih hidratov/kg telesne teže)
VITAMINI IN MINERALI

- pomembna vloga v procesih presnove makrohranil, celične obnove, aktivnosti hormonov

- telo jih mora dobiti s hrano
- pri pestri in raznoliki prehrani dodatki v obliki prehranskih dopolnil niso potrebni, izjema so športi z nizkim energijskim vnosom
TEKOČINA - voda sestavlja ca. 60 % telesne mase odraslega človeka, ¾ vode je v krvi, celicah in mišicah in ¼ v kosteh
- izguba 2 % telesne tekočine s potenjem povzroči izgubo fizičnih in kognitivnih sposobnosti, izločanje mineralov in vitaminov, krče
- potreben je vnos 2–2,5 l tekočine pred in med telesno aktivnostjo ter po njej
- v procesu rehidracije je treba nadomeščati izgubljene minerale, predvsem natrij in kalij

Skrivnost je v ravnovesju

Za energijsko ravnovesje so ključni trije dejavniki, ki se med seboj dopolnjujejo: količina in vrsta fizične aktivnosti, prehrana in hidracija. Telesna aktivnost poveča energijske potrebe, intenziteta in trajanje telesne aktivnosti pa vplivata na relativno stopnjo potrebnega vnosa. Tako športnikom kot rekreativcem je v interesu pozitivno vplivati na svoje telo in telesno pripravljenost. Ustrezno kombiniranje treningov in prehrane je ključno. Če nismo prepričani, ali naša prehrana ustreza športni aktivnosti, se priporoča nasvet specializiranih strokovnjakov. Naše vodilo za zdravo aktivno življenje naj bosta predvsem načeli zmernosti in raznolikosti, za kateri nam bo naše telo zelo hvaležno.

Vsi članki