Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Da bi preživele zimo, jedo sladkor

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

10. februar 2015

besedilo: Tina Žurbi foto: Jernej Prelac

Da bi preživele zimo, jedo sladkor

Zapisano pod Zdravje

Med pomaga pri nespečnosti, hujšanju, izboljšanju imunosti. Uživanje medu je priporočljivo kot preventiva proti virozam. Ali kot nam je povedal čebelar Dušan Skok: med je za kurativo in preventivo.

 

Kaj je tista strast, ki vas žene pri čebelarstvu?
Človek se v nekem trenutku počuti poklicanega, da začne čebelariti. Sam sem se čez noč odločil, da me to veseli, in najprej sem se eno leto učil, bral knjige. Začel sem z enim panjem, jih nato dodajal in danes jih imam od trideset do štirideset. S tem hobijem se ukvarjam že trinajst let.

Pogled na panj pove, da lepo skrbite za svoje čebele. Morate biti tudi čebelarji pridni kot čebele?
Čebele so vsekakor bolj pridne od čebelarjev, in kdor dobro zna, je organiziran, ima razmeroma malo dela. Odvisno je seveda tudi od števila panjev.

In kaj zdaj, sredi zime, počnejo čebele?
Ko pritisne mraz pod 6 stopinj, se čebele stisnejo v zimsko gručo, grejejo pa se z gibanjem ramenskih mišic. Tako v sredini ustvarijo temperaturo približno 25 stopinj.

Kako pa se v tem času prehranjujejo?
Naravna lastnost čebel je, da si v panju kopičijo med. Čebelarji jim med jemljemo, od letine pa je odvisno, ali jim ga nekaj pustimo tudi čez zimo, lahko pa skoraj nič. Odvzeti med nadomestimo s sladkorjem. To naredimo poleti, približno avgusta, ko je konec gospodarske sezone, da čebele sladkor lahko čim bolje predelajo v hrano. Do aprila ga pojedo, in ker v medu tega sladkorja ne sme biti, moramo pred začetkom nove sezone to hrano iz panjev tudi odstraniti.

Kako čebela sladkor predela v svojo hrano in po čem se sladkor razlikuje od nektarja, ki ga nabirajo na cvetovih in iz katerega pridelajo med?
Nektar je sladka voda oziroma vodna raztopina,v kateri je od 3 do 72 odstotkov različnih sladkorjev s primesmi. Čebele bolj cenijo nektar z večjim deležem sladkorja. Pozimi pa se hranijo z medom ali s prehrambnim sladkorjem, saharozo, ki je zelo čist in nima primesi. Čebelarji jim pripravimo sladkorno raztopino, ki jo popijejo in prestavljajo v satje. To storijo tako, da raztopino pospravijo v medeno golšo, enako kot nektar, in mu dodajajo encime. Tako spremenijo sladkorno sestavo raztopine in pridemo do substance, zelo podobne medu, ki jo nato shranijo v celicah satja. Presežka te hrane iz sladkorja ne uporabljamo za točenje medu, temveč za vzgajanje mladih družin ali za hrano v brezpašnem obdobju. Vedno zelo pazimo, da hrana, torej predelan sladkor, ne pride v med.

Ostaniva še malo pri sladkorjih. Glavna sestavina medu so ravno sladkorji, kajne?
Osnovna sestavina. Med ima več kot 82 odstotkov suhe snovi, ostalo je voda. V suhi snovi je največ sladkorjev, in sicer do 77 odstotkov. V večjem deležu vsebuje enostavna sladkorja fruktozo in glukozo, poleg tega pa še nekaj saharoze in drugih sladkorjev. Delež drugih sladkorjev je zelo pomemben, saj je od tega odvisno, kako hitro med kristalizira. Če je veliko sladkorja, imenovanega melicitoza, hitreje kristalizira in dobimo t. i. cementni med. Če ga ne iztočimo pravočasno, se nam lahko strdi že v satju, kar čebelarju zelo oteži delo.

Pa je kristaliziran med po kakovosti kaj drugačen od tekočega?
Kristalizacija je naraven postopek, vsak med po določenem času kristalizira. Cvetlični, regratov, lipov, tisti iz oljne repice kristalizirajo dokaj hitro. Pri akacijevem, hojevem, kostanjevem pa traja kristalizacija tudi kakšno leto ali več.

Kolikokrat na leto pa pobirate med in katere vrste?
Čebelarji bi ga seveda radi pobirali čim večkrat. Odvisno je sicer od okoliša, je pa kar uspešno, če ga trikrat. Najprej konec aprila točimo cvetlični med, maja akacijev, junija smrekov med, julija kostanjev in hojev.

Kot čebelar našim bralcem za konec pogovora zagotovo lahko ponudite kakšen dober nasvet o uživanju medu.
Med je za kurativo in preventivo. Pomaga pri nespečnosti, hujšanju, izboljšanju imunosti. Uživanje medu je priporočljivo kot preventiva proti virozam. Najbolje ga je začeti uživati zgodaj jeseni, nekateri pa ga uživajo vse leto. Pomembno je, da medu ne pregrejemo in ga damo v mlačen čaj, saj temperatura ne sme presegati 40 stopinj. Le tako med ohrani vse svoje blagodejne učinke.

Vsi članki