Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Alergije na pohodu

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

24. november 2015

besedilo: Maja Kalan, foto: Anže Petkovšek, Luka Pongrac

Alergije na pohodu

Zapisano pod Zdravje, alergije

Vsakodnevne ljudske hipoteze v slogu »vedno več je slabega vremena« ali pa »vedno več ljudi ne dočaka starosti« so marsikdaj v popolnem nasprotju s statistiko. Meteorologi presenetijo s številom sončnih dni, pričakovana življenjska doba se podaljšuje in podobno. A če se vam dozdeva, da poznate vedno več ljudi, ki trpijo za katero od alergij, imate prav.

Število alergij se povečuje, do leta 2050 naj bi po podatkih Evropske akademije za alergije in klinično imunologijo, prizadele že skoraj 4 milijarde ljudi, torej več kot polovico zemljanov. Najbolj na udaru so prebivalci razvitih držav, kjer že danes oboleva najmanj 30 odstotkov prebivalstva. Razlog za to so različni dejavniki sodobnega življenjskega standarda in dela, pojasnjuje prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka pulmologije in alergologije in avtorica knjige Živimo z alergijo.

Dodaten dokaz, da gre za sodobne bolezni, je velika mednarodna študija ISSAC (International Study of Asthma and Allergies in Childhood*), v kateri je sodelovalo 54 držav. Ta je pokazala, da se astma, alergijski rinitis in ekcem pojavijo pri več kot petini otrok. Alergije pa so se pri otrocih do petega leta v zadnjem desetletju podvojile.

Kaj lahko storimo?

Pri iskanju odgovorov so nam pomagali v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Prvi korak pri preventivi pred alergijo so prizadevanja bodočih mater za zdra­vo okolje in prehrano že med nosečnostjo, po rojstvu otroka pa dojenje ter zdravo, biološko in socialno uravnoteženo okolje. Jasno je, da na vse dejavnike, ki lahko pripeljejo do pojava alergije, ne moremo vplivati, zato sta ključna znanje in ozaveščenost. Medicina in biologija sta v zadnjih desetletjih na srečo pojasnili številne pojave, ki jih označujemo kot alergije, zato poznamo poti, kako se lahko posameznik brani ob stiku z alergenimi snovmi, ne glede na to, koli­ko jih je. 

Skupaj z zdrav­nikom tako izluščimo zlasti alergen, ki je za posameznika najbolj kritičen in povzroča največ alergijskih težav, in ugotovimo, po kateri poti vstopa v telo (z vdihavanjem, zaužitjem, kontaktno, s pikom žuželke, injekcijo, tableto …). Osnovni ukrep je izogibanje alergenu, seveda pa je to odvisno tudi od stopnje alergijske reakcije, ki ji podležemo. »Najbolj vzročna in danes uspešna metoda preprečevanja in zdravljenja alergije je specifična imunoterapija, ki jo izvaja specialist alergologije, kadar izogibanje alergenu ni mogoče ali če je običajna terapija z zdravili neuspešna. Tak postopek traja najmanj tri leta,« pojasnjuje Mušičeva.

Kako se razvije alergija?

Alergija je nenormalen in preveč intenziven odziv imunskega sistema na nekatere snovi, ki nealergičnim osebam ne povzročajo težav. Take snovi so alergeni. Alergijski odziv se pojavi na alergene, med katerimi so pršice, cvetni prah dreves, trav, plevelov, živalske dlake, strupi v pikih žuželk, sestavine živil, dodatki k živilom. Alergijski simptomi se pokažejo le pri ljudeh, ki so postopno po stikih z alergeni v imunskem sistemu razvili senzibilizacijo ali prevzburljivost za alergen, tako da se ob ponovnem stiku pojavijo procesi, katerih rezultat je sproščanje histamina iz posebnih celic ali pa kopičenje celic v določenih območjih, kjer nastane alergijsko vnetje.

Katere so alergijske bolezni?

  • sezonski ali celoletni alergijski rinitis z vnetjem očesne veznice
  • alergijska astma
  • alergijska koprivnica
  • atopijski dermatitis ‒ ekcem
  • anafilaksija ali sistemska alergijska reakcija več sistemov z najhujšo obliko – alergijskim šokom
  • alergija na zdravila
  • alergija na hrano

Neprenašanje glutena ali celiakija ni alergija v ožjem smislu, je bolezenski proces druge narave, pri katerem vse življenje ni dopustno uživati žit, ki vsebujejo beljakovino gluten. Gluten povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, bolnik pa ima posledično prebavne motnje in zaradi motenj v absorpciji tudi pomanjkanje osnovnih sestavin hrane. Laktozna intoleranca prav tako ni alergija, kar podrobneje pojasnjujemo na strani 3.

Alergija na hrano manj razširjena, kot bi radi verjeli

Glavni prehranski alergeni so živila, npr. jajca, mleko in mlečni izdelki, žita in žitni izdelki, sadje, morski sadeži, arašidi in soja. Zaradi svojega »alergijskega« slovesa so se konec preteklega leta tudi znašli v središču evropske uredbe, ki določa, da morajo biti v vseh živilih, ki niso pakirana in so namenjena končnim potrošnikom, in v vseh obratih javne prehrane označeni alergeni.

Image #0Image #0

Pri hrani posumimo na alergijo, kadar gre po zaužitem obroku kaj narobe. Vendar pa alergiji podobni znaki niso vselej alergija, velikokrat gre za druge procese in bolezni.  Pri odraslih se ugotovi prava alergija na hrano pri komaj 3 do 4 odstotkih ljudi, nealergijske motnje, ki vzbujajo sum alergije na hrano, pa jih ima 20 odstotkov.

A čeprav je izogibanje posameznim živilom tudi modna muha, seznam nezaželenih in domnevno škodljivih pa se venomer spreminja, sta pri alergikih pazljivost in doslednost zelo pomembni. Najbolj nevarna je namreč sistemska reakcija na vseh omenjenih področjih, ki lahko napreduje v anafilaktični šok in nastopi takoj po zaužitju. Življenje človeka z alergijo je takrat lahko ogroženo, zato je bistveno, da znake takoj prepoznamo in z zdravniško pomočjo nemudoma ukrepamo.

*Mednarodna študija o astmi in alergijah v otroštvu

Vsi članki