Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Živila z dodatki - da ali ne?

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

19. maj 2015

besedilo: Mateja Juvančič, foto: Matej Kolaković

Živila z dodatki - da ali ne?

Zapisano pod Trendi, razvoj, funkcionalni, dodatki

Živilska industrija je na potrošnikovo obsedenost z zdravim življenjskih slogom v zadnjih petnajstih letih odgovorila z razmahom ponudbe funkcionalnih živil. Pri tem se marsikdo sprašuje, ali je resnično potrebno, da poleg hrane, ki jo dnevno zaužijemo, posegamo še po dodatkih.

Ritem vsakdanjika nam onemogoča, da bi jedli petkrat na dan, da bi vedno jedli sveže in ne vnaprej pripravljene jedi ali da bi imeli vsi doma svoj vrtiček. Rast števila prebivalstva na Zemlji, svetovne podnebne spremembe in vedno bolj intenzivno kmetijstvo sodijo med glavne dejavnike, ki dramatično vplivajo na osiromašeno prehransko vrednost pridelane hrane.

Naš odgovor na vprašanje iz naslova bi bil torej: da, živila z dodatki ali prehranska dopolnila lahko pomenijo pomembno razliko v dnevni prehranski bilanci povprečnega človeka. Njihova vloga ni le, da človeku dajejo osnovna hranila, ampak z uživanjem ugodno vplivajo na funkcije v telesu v smislu izboljšanja zdravstvenega stanja in dobrega počutja ali zmanjševanja tveganja za nastanek bolezni. Tovrstna živila ali prehranska dopolnila seveda niso zdravilo za že izraženo bolezensko stanje, še vedno pa uravnotežena prehrana, gibanje in zdrav način življenja veliko prispevajo k splošnemu dobremu počutju.
 

Razvoj izdelkov z dodano vrednostjo odvisen od potrošnikov

Image #0

Raziskava Prehranske in zdravstvene trditve na živilih v Sloveniji, ki sta jo leta 2012 izvedla Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je bilo od 6348 v raziskavo vključenih vzorcev s prehranskimi trditvami označenih 27 odstotkov živil, z zdravstvenimi trditvami pa 12 odstotkov. Prehranske in zdravstvene trditve na živilih so najhitrejši pokazatelj, da gre za izdelke z dodano vrednostjo. Najpogosteje so se pojavljale v kategorijah žit za zajtrk in jogurtov ter fermentiranih mlečnih napitkov, kar ni presenetljivo, saj so pogosto na jedilniku potrošnikov. Med zdravstvenimi trditvami so se najpogosteje pojavljale trditve, povezane z uravnavanjem telesne teže in prebavnim sistemom.

Razvoj trga funkcionalnih živil v prihodnosti bo močno odvisen od potrošnikove seznanjenosti in sprejemanja tovrstnih živil. Informacije na embalaži bodo še naprej igrale pomembno vlogo pri informiranju potrošnikov in vplivanju na njihovo nakupno odločitev.

Vsi članki