Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Srečna krava, srečen kmet

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

25. november 2015

besedilo: Tina Žurbi, foto: arhiv Cowsignals

Srečna krava, srečen kmet

Zapisano pod Trendi

Ko v nakupovalno košarico zlagamo mleko, jogurte ali sir, to najbrž počnemo precej samoumevno. Ne pomislimo vsakič, od kod mleko pride, še manj pri blagajni razmišljamo o tem, da je surovina prišla od živih bitij. Če se nam že porodi ta preblisk, pa krave poenostavljeno povežemo s pašo, krmljenjem in molžo. In zdaj miselni preskok: kdaj ljudje v službi, pri športu ali kje drugje naredimo največ in najbolje? In kdaj druga živa bitja?

Kadar so krave srečne in zadovoljne, to ne pomeni, da kmet sedi z njimi v hlevu in ves dan »poka vice«. Dejavnike, na katere mora biti pozoren vsak kmet, je preučil nizozemski veterinar Joep Driessen. Ta po vsem svetu uči trenerje in kmete prepoznati znake, ki jih krave sporočajo s svojim vedenjem, svoja dognanja pa je strnil v storitev Cowsignals®, ki bi ji v slovenščini rekli kravji signali. Kot poudarja Driessen s svojo ekipo, ima »vsaka krava potrebno znanje za dobro oziroma večjo proizvodnjo mleka – vprašajte kravo in povedala vam bo«.

Zakonitost sedmih osnovnih potreb

Upoštevati je treba sedem kravjih potreb, na katere bi moral biti pozoren vsak kmetovalec: prehrana, voda, svetloba, zrak, počitek, prostor in zdravje. Prvo laktacijo* krava doseže pri približno dveh letih, takrat namreč prvič teli. V povprečju proizvede 20 do 30 litrov mleka na dan, povprečna slovenska krava je na primer v letu 2014 dala 6134 litrov mleka. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije in posameznih govedorejskih združenj večina krav živi do največ petega leta po prvi telitvi. Seveda pa obstajajo tudi prave maratonke, ki v svojem življenju dajo več kot 100 tisoč litrov mleka. Pri takšnih številkah je kmet dobesedno v vlogi trenerja, ki skrbi za kravo in njeno dobro počutje. Začne se torej z dobrim opazovanjem, poslušanjem, zaznavanjem in deduktivnim razmišljanjem, nato pa morajo slediti ustrezne prilagoditve.

Po priporočilih Joepa Driessna je najbolje, da kravi v hlev prenesemo kar največje ugodje pašnika in dovolj veliko in mehko ležišče. Če nima dovolj prostora, lahko že pri vstajanju doživi velik stres. Ste vedeli, da krava v povprečju potrebuje 3,5 metra, da je pri tem sproščena? Manj vstajanja pomeni manj hranjenja, in če je njena »postelja« prekratka, ji to preprečuje dober počitek. Najbolj produktivne krave počivajo 14 ur (od tega 10 ur prežvekujejo) in jedo vsaki dve uri, kar pomeni tudi 14 obrokov na dan. Krava se pri počitku in prehranjevanju obnaša čredno in prav zato vsaka potrebuje svoje hranilno mesto in svoje ležišče. Če krava ne bo jedla in počivala, ne bo mogla proizvajati mleka. »Vsaka krava bi morala imeti tudi dostop do sveže in čiste vode, napajalniki bi morali biti dobro razporejeni po hlevu, najmanj deset odstotkov krav hkrati mora imeti dostop do napajalnika,« na svojih predavanjih razlaga Driessen.

Če zebe vas, še ne pomeni, da zebe tudi krave

Nemalokrat se krave poškodujejo pri begu ali udarjanju zaradi utesnjenosti. Krave so po naravi plašne in imajo nagon pobega, zato pri prosti reji** krava potrebuje najmanj dve izhodni poti. Čeprav je vsako povečanje prostora povezano z investicijo, lahko tudi z manjšo čredo in večjo produktivnostjo povečamo količino pridelanega mleka. Zadovoljna krava bo namreč dala več mleka.

Ponekod po svetu imajo krave v hlevih pravi »velnes«, kmetje nameščajo krtače za masiranje, imajo celo vodne postelje za še bolj kakovosten počitek. A to so skrajnosti, večina ukrepov se nanaša na precej zdravorazumske ukrepe: na primer zagotavljanje ustreznega zraka. V hlevu je tako treba zagotoviti dovolj prezračevanja, da s tem omogočamo sušenje tal in odvod vlage in plinov. Optimalna temperatura zraka za krave v laktaciji je od 5 do 15 stopinj Celzija, nad 21 oziroma 25 stopinjami pa že kažejo prve znake vročinskega stresa. Dokaz za to je količina pridelanega mleka – vsak z nekaj znanja ve, da je ta v poletnih mesecih manjša.

Ustanovitelj podjetja Cowsignals® poudarja, da se držijo preprostega pristopa brez nesmislov, ki je utemeljen na strokovnem znanju in zagnanem iskanju orodij za povečanje zadovoljstva krav. Pri zadovoljevanju kravjih potreb pa ne gre le za povečanje pridelave mleka. Če so krave bolj učinkovite in če živijo dlje, potrebujemo manj pomladka, s čimer lahko zmanjšamo učinke toplogrednih plinov in tako skrbimo za preobremenjen planet, na katerem živimo.

SLOVAR:

*laktacija: izločanje mleka iz mlečnih žlez

**prosta reja: reja, pri kateri so razmere v hlevu kar najbolj podobne ugodju na pašniku. V Sloveniji prevladuje vezana reja (v hlevu), sicer pa imamo tudi prosto rejo (z možnostjo izhoda na pašnik) ter rejo na prostem (to običajno vidimo poleti na pašnikih v planinah).

Vsi članki