Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Prava inovacija si utre pot na trgovske police

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

25. april 2016

besedilo: Mateja Juvančič*, foto: Anže Petkovšek

Prava inovacija si utre pot na trgovske police

Zapisano pod Trendi, inovacije, produkt, leta

Ali bo nov izdelek postal inovacija, je odvisno od tega, kako uporaben bo. Čistilo iz povsem naravnih sestavin je lahko inovativno, a če ne bo učinkovalo in ga kupci ne bodo vzeli za svojega, lahko ostane le iznajdba, ki polni časopisne strani, ne prinese pa želenega uspeha za podjetje.

Prehrambna industrija, ki velja za najstarejšo industrijo na svetu, je tudi med najbolj proučevanimi z vidika inovacij. Evropska živilska industrija deluje na turbulentnem trgu, ki ga zaznamujejo svetovna konkurenca in zahteve po hitrem prilagajanju trajnostni proizvodnji ter preglednosti v verigi procesov. Potrošniki obenem zahtevajo zdrave, lokalno pridelane izdelke, pri tem pa velik pomen pripisujejo izvoru surovin. Ob opredeljenem razvoju izdelkov je treba ugotoviti, kaj pomeni nov in inovativen izdelek. Različni akterji namreč novosti dojemajo različno. Pri hrani lahko govorimo o treh skupinah: distributerjih, proizvajalcih in potrošnikih. Najpomembnejši so zadnji: ko potrošnik zazna, da ima nov izdelek zanj dodano vrednost, da je boljši ali pozitivno drugačen kot njegov predhodnik ali konkurent, ga bo zato kupil. Inovativnost je tako postala poslovni model, ključen za obstoj podjetij.

INOVACIJSKI PROCES

Zamisel ali ideja je rezultat umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev ali izvedbo nečesa. Ideja (še) ne rešuje problema, niti ne pomeni, da je to pravi korak do njegove rešitve.
Iznajdba ali invencija je nova zamisel, ki je obetavna in rešuje problem ali nerešeno potrebo, za katero pa še vedno ni nujno, da se bo v prihodnosti izkazala kot uporabna. Je rezultat raziskovalnega dela in se lahko nanaša na nov izdelek, storitev, proces ali sistem. Če je iznajdba tehnično izvedljiva in funkcionalna, je mogoče zaščititi njeno uporabo in trženje kot intelektualno lastnino.
Potencialna inovacija je do točke uporabnosti dognana iznajdba, ki pa še ni dala nove koristi, potrjene na trgu. Je rezultat razvoja, ki se pojavi v obliki izdelave prototipa ali uspešno izvedene poskusne proizvodnje. Možni sta njena zaščita in trženje pravice intelektualne lastnine, npr. patenta, preden je proizvod skomercializiran.

Inovacija je uporabna novost, katere koristnost se je potrdila na trgu. Prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja ugleda podjetja, omejevanja konkurence itn. Je rezultat razvojno-raziskovalnega dela, pri katerem je za realizacijo na trgu potreben celovit poslovni pristop.

Vir: The Oxford Handbook of Innovation, uredniki: Jan Fagerberg, David C. Mowery in Richard R. Nelson

Morje priložnosti

V vsakem obdobju inovacije poganjajo določeni dejavniki. Pred petdesetimi leti so si potrošniki želeli, da po mleko ne bi hodili vsak dan, da ga ne bi bilo treba hraniti v hladilniku oziroma da bi ga lahko kupili večjo količino naenkrat, ne da bi se pokvarilo. Tako smo dobili trajno mleko s podaljšanim rokom uporabnosti. Sanjarili so o tem, da bi jogurte obogatili s sadjem ali pa jih uživali brez žlice – nastali so prvi sadni in tekoči jogurti. Zdaj samoumevni izdelki so bili plod inovativnosti nekega časa.

In katere so priložnosti, ki jih za razvoj inovacij izkoriščamo danes? Že sami proizvodni procesi ponujajo možnosti za povsem nove izdelke. Potem so tu raziskave v biotehnologiji in genetskem inženiringu, dietna prehrana, pa nekateri trendi – na primer priljubljenost vegetarijanske hrane, skrb za zdravje, izogibanje boleznim sodobnega časa, kot so diabetes, celiakija, alergije. Celo podnebne spremembe in prehranska politika ob naraščajočem številu prebivalstva so lahko podlaga za razmišljanje o inovativnih izdelkih.

Nova živila: od salatrima do žuželčjih kril

Nova živila smo v Evropski uniji tudi pravno definirali. Opredeljena so kot živila, ki jih prebivalci Evropske unije pred majem 1997, ko so začeli veljati prvi predpisi Evropske unije o novih živilih, niso uživali v večji meri. To so lahko na novo razvita, inovativna živila, živila, proizvedena z novimi tehnologijami in proizvodnimi postopki, ter živila, ki se tradicionalno uživajo zunaj Evropske unije.

 Image #0

Med letoma 1997 in 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 170 vlog za izdajo dovoljenja za promet z novimi živili. Do zdaj je bilo za uporabo odobrenih približno 90 novih živil. Primer novega živila, ki se tradicionalno uporablja v državah zunaj Evropske unije, so semena rastline Salvia hispanica (z visoko vsebnostjo maščobnih kislin omega-3), rezultat tehnoloških inovacij v proizvodnji pa na primer toplotno obdelani mlečni proizvodi, fermentirani z bakterijo Bacteroides xylanisolvens DSM 23964, ki ne spada v klasično skupino probiotičnih mikroorganizmov. Med zanimivejšimi novimi živili, s stališča komercializacije, so tudi »salatrim« (ime je sestavljanka: short and long chain acyl triglyceride molecule), manj kaloričen nadomestek za maščobe, olje iz mikroalg, bogato s kislinami DHA, ter sadni sok, pridobljen z visokotlačno tehnologijo.

V svetu ni neobičajno, da se v prehrani in proizvodnji hrane uporabljajo žuželke. V Evropski uniji pa so žuželke eksotika, zajeta v opredelitvi novih živil kot živilska sestavina, pridobljena iz živali. Opredelitev zajema tudi dele žuželk, torej noge, krila ali glavo. Nova zakonodaja, ki se bo predvidoma začela uporabljati konec leta 2017, jasneje opredeljuje, da med nova živila sodijo tudi cele živali, denimo cele žuželke.

Kje je Slovenija?

Evropska komisija vsako leto sestavi jedrnat kazalnik uspešnosti t. i. Unije inovacij, v katerem države razdeli v štiri skupine glede na to, kako uspešne so pri inovativnosti. Slovenija je bila lani uvrščena v drugo skupino, med t. i. inovatorke sledilke. Prve so vodilne inovatorke (najbolj inovativna država EU leta 2015 je Švedska), inovatorke sledilke pa so po kazalnikih inovativnosti malo nad oziroma okoli evropskega povprečja. Pri tem je treba poudariti, da v zadnjih letih izrazito upadajo javni izdatki, namenjeni raziskavam in razvoju, spodbuden pa je obrat krivulje navzgor v zasebnem sektorju.

»V Sloveniji smo vsaj na področju pijač, ki ga dobro poznam, zelo inovativni. Vendar pa inovacije niso vedno tudi uspešne na trgu, velikokrat zaradi pomanjkanja sredstev za marketing. Veliko dobrih izdelkov je bilo zaradi tega na žalost potrebno tudi ukiniti,« o inovativnosti v prehrambni industriji meni Teja Arnšek, vodja razvoja v Pivovarni Union. V Sloveniji imamo vsaj dva odmevna dogodka s področja inovativnosti v prehrambni industriji, ki domače živilce motivirata k inovativnosti. Projekt Inštituta za nutricionistiko poteka v okviru programov varovanja in krepitve zdravja, ki jih sofinancira ministrstvo za zdravje, in želi spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil. Cilj je ugodnejša prehranska sestava živil in večja prijaznost do potrošnika, s čimer proizvajalci prispevajo k pestrejšemu izboru kakovostnih živil na slovenskem trgu, najbolj inovativni izdelki pa so izpostavljeni tudi s pečatom Inovacija leta.

V maju pa bo že šesto leto zapored potekalo tekmovanje študentov s področja inovativnosti v živilstvu in razvoja novih živilskih izdelkov pod naslovom Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS-ZŽKP). »Mlade želimo spodbuditi k timskemu delu in k razvoju novih živilskih izdelkov že med študijem. Osrednji namen tekmovanja je prepoznati tiste inovativne živilske izdelke v slovenskem prostoru, ki jih je smiselno strokovno podpreti, nagraditi, promovirati v širši javnosti in nenazadnje omogočiti njihov nadaljnji razvoj. Osnovno vodilo je mladim pomagati pri ustanovitvi novega podjetja, zagonu proizvodnje ali povezovanju s potencialnimi investitorji,« pojasnjuje vodja projekta pri GZS-ZKŽP dr. Petra Medved Djurašinović. Izdelki na tekmovanju morajo zajeti ekoinovacijo v vsaj eni dimenziji razvoja, na primer uporaba ekološko pridelanih surovin, majhen ogljični odtis s povratno embalažo, kratka oskrbovalna veriga in podobno.

Vsi članki