Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Ko iščemo užitek, je zaveznik tudi maščoba

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

23. januar 2017

besedilo: Mateja Juvančič, foto: iStock

Ko iščemo užitek, je zaveznik tudi maščoba

Zapisano pod Kulinarika

Slovenci smo znani po tem, da v hrani radi uživamo. Da se nam bodo pocedile sline, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev.

Kdaj ste nazadnje v časopisu prebrali, da je prehrana, bogata s sladkorji in maščobami, škodljiva za zdravje? Danes ali morda včeraj? V zadnjem času smo priča bombardiranju s članki, ki zdravstveno stanje prebivalcev našega planeta neposredno povezujejo z uživanjem presladke, premastne in preslane hrane. In sedečim načinom življenja. Vznemirljivi podatki o vse več debelih otrocih ter odraslih z obolenji srca in ožilja nas podzavestno prisilijo, da se upremo kakšnemu koščku čokolade ali hamburgerju.

Človek se je skozi zgodovino oddaljil od živali tudi v načinu prehranjevanja. Živali jedo za preživetje, lovijo plen, in ko ga ujamejo, imajo gostijo. Do naslednjega kruljenja v želodcu. Nekatere zbirajo hrano za zimski čas, ko je težje priti do nje. A spet je v ospredju instinkt, da bo treba tudi zimo preživeti. Človek dandanes nima več težav z »lovljenjem plena«, trgovino z vsem, kar mu srce poželi, najde za vsakim vogalom. In trenutki pri mizi že dolgo niso več le nuja, temveč dogodek, ki ga rad podeli z najbližjimi in prijatelji. Slovenci smo znani po tem, da v hrani radi uživamo.

Embalaža, ob kateri se cedijo sline

Da pridemo do začetka užitka, mora potrošnik izdelek najprej opaziti. Jagoda na dizajnu jogurta je lahko vabljiva, da bi jo pojedli kar z embalažo vred, ali pa je popolnoma povprečna in si ne zasluži drugega pogleda. Če jogurt roma v potrošnikovo košarico, je na vrsti preverjanje, ali je tudi dober.

Pod pojmom organoleptične lastnosti izdelka razumemo lastnosti, ki jih zaznavamo s čuti: vidom, sluhom, vonjem, okusom in dotikom.

Vid daje informacije o zunanjosti embalaže ter o velikosti, barvi, obliki, teksturi izdelka. Vonj zaznavamo s specializiranimi čutnicami v nosni votlini, teh je od enega do dva milijona. Prijeten vonj v povezavi z okusom hrane pogosto označujemo s skupnim imenom aroma. Osnovne štiri okuse, ki jih zaznavamo z drobnimi izboklinami na jeziku, imenovanimi papile, prepoznavamo kot sladko, slano, kislo in grenko. Z okušanjem zaznamo tudi teksturo izdelka, ki v kombinaciji z osnovnimi okusi predstavlja celosten občutek ugodja ali neugodja, užitka ali zavračanja določene hrane. Vsoto vseh posameznih zaznav človeški možgani pretvorijo v skupni vtis o izdelku in neposredno vplivajo na naš odziv nanj.

Nosilec okusa je maščoba

In kakšna je povezava med uživanjem v hrani in v prvem odstavku opisanimi grozečimi dejstvi o mastni in sladki hrani? Preprosta: nosilec okusa v mlečnih izdelkih je maščoba in v sadnih mlečnih izdelkih dodatno sladkor, ki sadni okus okrepi. Kar lahko enostavno prevedemo v jezik mlečnega užitka – bogat, kremast sladoled ali jogurt nas bosta prej zapeljala kot jogurt z 0 % maščob ali hladni, vodni sladoled s sadno aromo.

A tudi v brezmastni in manj sladki hrani se da uživati – poletni meseci so kot nalašč za takšno »dieto«, saj nam mastni in sladki izdelki manj prijajo. Takrat si precej bolj želimo osvežilnih užitkov, ki razbremenijo organizem in nam povrnejo energijo.

Ker smo v zimskem obdobju, ko smo ljudje željni toplote, kar se kaže tudi v izbiri prehranskih izdelkov, vam užitkarska nebesa najhitreje približa kakšen Mu Athentikos. Po zaužitju pa le pojdite na sprehod v naravo in naredite nekaj trebušnjakov. Da bodo užitki tudi zdravi.

Vsi članki